Ulice okoli Koloseja je Marino že zaprl za promet. Foto: EPA
Ulice okoli Koloseja je Marino že zaprl za promet. Foto: EPA
Marino reklamira vožnjo s kolesom. Foto: EPA
Okoli Koloseja je zdaj lahko samo še javni prevoz. Foto: EPA
Italija privablja na milijone turistov prav zaradi svoje bogate kulturne dediščine, za katero pa ne skrbi najbolje. Foto: EPA

Ignaziu Marinu, levosredinskemu županu Rima, je zdaj dovolj in ima za mesto velikopotezne načrte - želi namreč enkrat za vselej zapreti za promet veličastno avenijo Via dei Fori Imperiali, ki poteka od muzeja Altare della Patria do Koloseja. Središča Rima bi tako postal "arheološki park", kjer bi bili Italijanom tako ljubi jekleni konjički prepovedani.

"Imeli bomo kraj, kjer lahko ljudje kolesarijo, se sprehajajo in uživajo v tem izjemnem arheološkem bogastvu," razlaga Marino. "Ta kraj moramo vrniti celemu planetu." Kolesarji so danes na natrpani in kaotični aveniji močno ogrožena vrsta.

Strokovnjaki že desetletja opozarjajo na vse hujši rimski promet, ki močno načenja tamkajšnje starodavne spomenike. Želja ohraniti rimsko dediščino neokrnjeno, je nedvomno pohvalna, a kje bo mesto našlo denar za te načrte, je druga stvar, poroča Corriere della Sera. "V moji viziji Rima za naslednjih 15, 20 let je rojstvo arheološkega parka prvi korak," pravi Marino. "Nisem kemik. A sem pozorno poslušal razlage strokovnjakov o škodi, ki jo imajo Trajanov steber, Kolosej in Saturnov tempelj."

Marino je sicer že pred izvolitvijo maja letos napovedoval drastične ukrepe glede prometa v prestolnici, napovedi pa je začel uresničevati že avgusta, ko so zaprli ulice okoli Koloseja, čeprav je, podobno kot na Slovenski ulici v Ljubljani, promet še vedno dovoljen za javni prevoz.

Pozivi donatorjem
Marino zdaj računa na velike donacije posameznikov, organizacij in celo držav po vsem svetu, ki so vabljeni k sponzoriranju njegovega načrta. "Srečal sem se že s tremi izvršnimi direktorji multinacionalnih družb," je izjavil Marino prejšnji teden za italijanski časnik. Ob tem je povedal, da so mu podporo že izrekli Azerbajdžan in Združeni arabski emirati.

"Če je v Trentonu v New Jerseyju ali v Sydneyju kak milijarder, ki želi prispevati, je dobrodošel," poziva župan. Pri tem pa si želi samo njihov denar, ne pa njihovega oglaševanja ali "vulgarne publicitete". "V mislih imam filantropijo, ne pa sponzorstva velikih poslovnežev, ki bi nato izkoristili podobe tega ali onega spomenika."

Oglasi na ruševinah?
Njegova vizija zbiranja sredstev je tako popolnoma nasprotna od zbiranja sredstev za obnovo Koloseja, pri katerem so oblasti sprejele oglaševanje od usnjarske znamke Tod's v zameno za 25 milijonov evrov, kolikor so jih potrebovali. Glede na to, da Italija ne kaže kake pretirane skrbi za svojo dediščino - kljub vsem turistom, ki jih privabi z njo - pa mnogi opazovalci menijo, da je zasebno sponzorstvo pravi način, ne le za Rim.

Že leta 2010 je italijanski finančni časnik Il Sole 24 Ore zapisal, da je rešitev za vse bolj načete Pompeje zasebni sponzor, ki pa bi v zameno za denar hotel svoje oglase ob vhodu. "Ravno zato, ker pripada vsemu človeštvu, bi morali upravljanje odvzeti državi, ki se je pokazala kot nesposobna to dediščino zaščititi," so zapisali.

Marinovi kritiki sicer pri vsem tem izpostavljajo, da so njegovi urbanistični načrti zgolj dobrodošla distrakcija od škandala z javnim prevozom, ki je zadel mestno občino. Preiskovalci namreč trdijo, da so mestni svetniki, ki jih Marino opisuje kot "hujše kot mafija", zarotniško sodelovali v prevari, v kateri je v enem letu v črne sklade odteklo 70 milijonov evrov na račun ponarejenih kart za avtobus in podzemno železnico.