Robert Fico ne bo imel lahkega dela pri sestavljanju koalicije, saj se je v parlament poleg njegove stranke prebilo še osem manjših strank. Foto: Reuters
Robert Fico ne bo imel lahkega dela pri sestavljanju koalicije, saj se je v parlament poleg njegove stranke prebilo še osem manjših strank. Foto: Reuters
false
Precej za prvouvrščeno stranko Smer je Svoboda in Solidarnost (SAS) evroskeptika Richarda Sulika z 11,75-odstotno podporo. Foto: Reuters
false
Skrajno desna stranka Ljudska stranka Naša Slovaška je prejela 8,1 odstotka glasov. Na sliki njen podpornik. Foto: EPA
Na Slovaškem v parlamentu tudi neonacisti
Na Slovaškem zmagal Fico

Fico bo kot vodja zmagovalne stranke z okoli 29 odstotki skušal sestaviti koalicijo, vendar mu ne bo lahko, saj se je v parlament poleg Smeri prebilo še osem manjših strank, vključno s skrajno desnico. "Kot stranka, ki je zmagala na volitvah, smo obvezani, da skušamo oblikovati smiselno in stabilno vlado," je po objavi začasnih izidov volitev dejal Fico, ki je odkrito priznal, da to ne bo lahko.

Smer je imela v prejšnjem mandatu v 150-članskem parlamentu absolutno večino 83 sedežev, po novem pa naj bi jih imela samo 48, kar je precej manj od napovedi.

51-letni Fico, ki je svojo volilno kampanjo utemeljil na protimigrantskih izjavah in nasprotovanju prebežniškim kvotam, je znan po ukrepih, kot je brezplačen železniški prevoz za študente in upokojence. Poznavalci razmer na Slovaškem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ocenjujejo, da je protibegunska retorika Ficu koristila predvsem v prvi fazi kampanje, a sčasoma so v ospredje vse bolj prodirala socialna in ekonomska vprašanja. Med drugim tudi zato, ker prebežnikov na Slovaškem ni veliko - lani je Slovaška sprejela 260 prosilcev za azil, je poročal BBC.

Uspeh neoliberalcev in konservativcev ...
Drugo mesto na volitvah je po poročanju slovaške tiskovne agencije TASR osvojila neoliberalna Svoboda in Solidarnost (SAS) evroskeptika Richarda Sulika z 11,75-odstotno podporo, sledi pa stranka Običajni ljudje-Nova z 10,9 odstotka glasov. Obema strankama so javnomnenjske raziskave sicer napovedovale, da bosta komajda prestopili petodstotni parlamentarni prag.

V skladu s pričakovanji se bo z 8,7-odstotno podporo v parlament vrnila konservativna Slovaška Narodna stranka (SNS), ki je na prejšnjih volitvah izpadla iz parlamenta.

... pa tudi skrajne desnice
Na petem mestu je presenetljivo skrajno desna Ljudska stranka naša Slovaška s kar 8,1 odstotka glasov. Stranka je znana po hujskanju proti beguncem in Romom, njen ustanovitelj in vodja Marian Kotleba pa je bil zaradi rasizma in desničarskega ekstremizma že večkrat obtožen, a nikoli obsojen. V javnosti sta med drugim odmevali njegova izjava, da je zveza Nato zločinska organizacija, in obljuba, "da bo odstranil zajedavce iz romskih naselij".

Doslej neznano stranko Mi smo družina poslovneža in milijonarja Borisa Kollarja je presenetljivo podprlo 6,6 odstotka Slovakov, stranko madžarske manjšine Most-Hid pa 6,5 odstotka volivcev.

Pred volitvami so stavkali v šolstvu in zdravstvu; Fico je učiteljem obljubil, da jim bo v svojem že tretjem mandatu na čelu vlade plače zvišal za najmanj 25 odstotkov. Gospodarska rast je lani znašala 3,5 odstotka, letos in prihodnje leto pa naj bi bila le malenkost nižja. Brezposelnost je bila januarja z 10,4 odstotka najnižja v desetletju.

Slovaška od julija predseduje Svetu EU-ja
Kot je znano, je Slovaška z drugimi članicami Višegrajske skupine - Poljsko, Češko in Madžarsko - pred kratkim napovedala, da bo Bolgariji in Makedoniji pomagala zapreti njuni meji z Grčijo, če sodelovanje s Turčijo do sredine marca - kot neuradni rok se načeloma omenja vrh EU-ja in Turčije ta ponedeljek - ne bo prineslo vidnih rezultatov in se tok ljudi prek Egejskega morja ne bo umiril.

Slovaška bo julija sicer prevzela polletno predsedovanje Svetu EU-ja, zato so se v Uniji že konec preteklega leta širila opozorila, da je treba čim bolje izkoristiti nizozemsko predsedovanje v prvi polovici 2016 in doreči skupen evropski odgovor na begunsko oziroma prebežniško krizo, saj bo pod Slovaki to še veliko težje.

Evropska poslanka iz Slovaške Monika Flasikova Benova je poudarila, da je sramota, da bo Slovaška v času predsedovanja v parlamentu "imela fašiste". Kritičen je tudi slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak, ki sicer ne pripada nobeni stranki. "Kaže, da so v parlamentu nekatere stranke, zaradi katerih bodo Slovaško v Evropi težko jemali resno," je dejal.

Na Slovaškem v parlamentu tudi neonacisti
Na Slovaškem zmagal Fico