Ob tem se izteka mesec dni dolgo premirje, ki so ga razglasili uporniki, da bi omogočili dostavo pomoči v mjanmarsko državo Rakajn, iz katere je v sosednji Bangladeš zaradi preganjanja pobegnilo več kot 500.000 Rohing.

Rohinški uporniki iz t. i. Vojske odrešitve Arakan Rohinga (Arsa) niso pojasnili, kako bodo ukrepali po izteku prekinitve ognja v ponedeljek opolnoči, so pa dejali, da so "odločeni ustaviti tiranijo in zatiranje" zoper Rohinge, poroča Reuters.

"Če bi mjanmarska vlada kadar koli izrazila naklonjenost miru, bo Arsa to pozdravila in se bo ustrezno odzvala," so še dodali uporniki.

Mjanmarska vlada se na to sporočilo še ni odzvala, ob uporniški razglasitvi enomesečnega premirja 10. septembra pa je njen predstavnik dejal, da se "ne pogajajo s teroristi".

ZN: Poteka etnično čiščenje
Zadnje nasilje je izbruhnilo, ko so uporniki konec avgusta izvedli niz koordiniranih napadov na okoli 30 postojank varnostnih sil in vojaško oporišče, pri čemer jim je pomagalo na stotine rohinških vaščanov. Ubili so okoli 10 ljudi.

Mjanmarska vojska se je odzvala s široko ofenzivo v Rakajnu in v Bangladeš pregnala več kot pol milijona Rohing, kar so Združeni narodi označili za "etnično čiščenje". Mjanmarske oblasti to zanikajo in sporočajo, da so "teroristi" napadali civiliste in zažigali vasi.

Država Rohingam odreka državljanstvo
Ni znano, kakšna je moč Arse, ki se je pojavila oktobra lani, a kot kaže, se vojaški ofenzivi ni zmogla upreti. Uporniška skupina, ki zanika povezave s tujimi islamisti, pravi, da se bori za pravice pripadnikov ljudstva Rohinga. Ti niso bili nikoli priznani kot avtohtona manjšina v Mjanmaru, država pa jim odreka državljanstvo v skladu z zakonodajo, ki državljanstvo povezuje z etnično pripadnostjo.

Rohinge dolgo trpijo diskriminacijo in zatiranje v Rakajnu, kjer spori med njimi in tamkajšnjimi budisti trajajo že več desetletij.

Voditeljica Mjanmara Aung San Su Či, prejemnica Nobelove nagrade za mir, je pod udarom kritik, češ da ni storila dovolj, da se nasilje ustavi. Ustava, ki jo je sestavila vojska, ji sicer ne daje moči nad varnostnimi silami.

Al Džazira medtem poroča, da na tisoče Rohing, ki so ostali ujeti v Mjanmaru, strada in nujno potrebujejo zdravstveno pomoč. Primanjkuje jim hrane, vojake in budistične sosede pa obtožujejo ustrahovanja, ropanja, izsiljevanja in kraje živine. V Rakajnu je ostalo še okoli pol milijona Rohing, poroča Al Džazira.