Dva reaktorja naj bi Rusi zgradili v Bušerju, kjer od leta 2013 že deluje en reaktor. Tudi pri gradnji tega so sodelovali Rusi. Foto: EPA
Dva reaktorja naj bi Rusi zgradili v Bušerju, kjer od leta 2013 že deluje en reaktor. Tudi pri gradnji tega so sodelovali Rusi. Foto: EPA
Moskva
Dogovor, ki sta ga podpisala Rusija in Iran, po besedah pogajalcev širi sodelovanje na področju miroljubne uporabe jedrske energije. Foto: Reuters

Dogovor, ki sta ga podpisala Rusija in Iran in ki po njunih besedah širi sodelovanje na področju miroljubne uporabe jedrske energije, najprej predvideva gradnjo dveh jedrskih reaktorjev, pozneje pa dopušča možnost gradnje še šestih reaktorjev. Dva reaktorja naj bi zgradili v Bušerju, kjer od leta 2013 že deluje jedrski reaktor, ki ga je prav tako zgradila Rusija, druge pa na drugi lokaciji.

Rosatom, rusko državno jedrsko podjetje, je sporočil, da bo gradnja reaktorjev potekala pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in da bo sledila smernicam neširjenja jedrskega orožja. Rosatom je sporočil, da naj bi Rusija zagotovila jedrsko gorivo za reaktor, po uporabi pa naj bi ga vzela nazaj. Podoben mehanizem, ki naj bi zagotovil, da Iran ne uporablja jedrskega goriva za izdelavo jedrske bombe, že deluje v Bušerju.

Po poročanju ruskih medijev je glavni iranski pogajalec Ali Akbar Salehi po sklenitvi dogovora povedal, da je dogovor ključna točka v razvoju odnosov med državama.

Kmalu dokončni dogovor o jedrskem programu?
Svetovne sile, med njimi tudi Rusija, v strahu, da bi lahko zgradil jedrsko bombo, od Irana že dalj časa zahtevajo, naj omeji svoje jedrske dejavnosti. Prihodnji teden naj bi se tako predstavniki Irana in šesterice držav (ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Rusije in Kitajske) sešli na zadnjem krogu pogovorov, kjer naj bi dosegli, da bi Iran svoj program bogatenja urana spustil pod mejo, ki je potrebna za gradnjo jedrske bombe.

Kot je zapisal BBC, naj bi v zameno za zmanjšanje iranskega jedrskega programa velesile sprostile sankcije proti državi, Iran pa naj bi v zameno za še intenzivnejše inšpekcije želel tudi pomoč pri civilnem jedrskem programu. Iran namreč ves čas zavrača obtožbe, da naj bi uran bogatil z namenom gradnje jedrske bombe, in trdi, da ga uporablja izključno v civilne namene, za uporabo v energetskem in zdravstvenem sektorju.

Kakšen vpliv bo imel dogovor Rusije in Irana na pogajanja, ni znano, je pa namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rabkov dejal, da je "razumno optimističen", da jim bo v prihodnjih dveh tednih uspelo doseči dogovor.