Območje okoli jedrskega kompleksa Majak še vedno čuti posledice nesreče 29. septembra 1957, ko je napaka v hladilnem sistemu v jedrskem kompleksu povzročila kemično eksplozijo in izpust med 70 in 80 ton radioaktivne snovi v zrak. Foto: Reuters
Območje okoli jedrskega kompleksa Majak še vedno čuti posledice nesreče 29. septembra 1957, ko je napaka v hladilnem sistemu v jedrskem kompleksu povzročila kemično eksplozijo in izpust med 70 in 80 ton radioaktivne snovi v zrak. Foto: Reuters
Greenpeace
Greenpeace od ruskega državnega tožilca zahteva preiskavo. Foto: Reuters
Zakaj so čakali s potrditvijo podatkov o ruteniju?
Rusi potrdili povišano radioaktivnost v zraku

Na povišane vrednosti rutenija 106 tudi v Evropi sta pred časom opozorila francoski inštitut in slovenska uprava za jedrsko varnost.

"Vzorci radioaktivnih aerosolov z nadzornih postaj v Argjašu in Novogornem so vsebovali radioaktivni izotop rutenija 106 med 25. septembrom in 1. oktobrom," je v ponedeljek sporočila agencija Rosgidromet.

Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost je končala preverjanje opreme, potem ko je 10. novembra merilna postaja Sv. Mohor nad Brestanico pokazala močno povišano radioaktivno sevanje. Ugotovili so, da je bil razlog za napačen signal splet dogodkov in pomanjkljivosti v programski opremi vmesnika ter napako odpravili. Povišanih vrednosti ni povzročil radioaktivni vir, temveč so bile posledica programske napake ob hkratnem izpadu električnega napajanja, kot so sumili vse od začetka.


Stritar: Številke ne kažejo na nesrečo

Kljub podatkom ruske meteorološke agencije o "izredni koncentraciji" je direktor Uprave RS-a za jedrsko varnost Andrej Stritar sporočil, da podatki iz Rusije ne govorijo o koncentracijah, ki bi kazale na jedrsko nesrečo.

"Rusi so sporočili, da so tudi njihove merilne postaje konec septembra namerile rutenij, podobno, kot smo ga namerili v preostali Evropi. Takrat smo vsi ugotavljali, da se je pojavil in da ga je izredno malo, škodljiv ni bil nikoli. Danes ga ni več," je ob robu zasedanja meddržavne komisije za spremljanje izvajanja pogodbe med vladama Slovenije in Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Jedrsko elektrarno Krško (NEK), v Krškem novinarjem povedal Stritar.

"Po mojih informacijah še vedno ostaja misterij, od kod je to prišlo. Na žalost se ne ve. In dokler ne bo kdo povedal, kaj se mu je zgodilo, in priznal, da je izpustil rutenij v ozračje, se tega ne bo vedelo," je dejal in dodal, da ni mogoče govoriti o preseganju naravne koncentracije, saj v ozračju sicer rutenija ni.

Podatki kažejo na širjenje oblaka z južnega Urala
Podatki ruske meteorološke agencije pritrjujejo francoskemu inštitutu za jedrsko varnost IRSN, ki je 9. novembra sporočil, da radioaktivni oblak nad Evropo, ki se je razširil iz južnega Urala, nakazuje morebitno nesrečo v jedrskem obratu v Rusiji ali Kazahstanu v zadnjem tednu septembra. Rusija in Kazahstan nista poročala o nobeni jedrski nesreči.

Izmerjene vrednosti evropskih postaj, ki so jih posredovali inštitutu od 3. oktobra, so potrdile rutenij 106 v ozračju nad večino evropskih držav.

Rosgidromet je najvišjo koncentracijo izmeril na postaji v Argjašu, vasi v pokrajini Čeljabinsk na jugu Urala, kjer je bila koncentracija 986-krat večja od naravne. Vira onesnaženja ruska agencija ne navaja, je pa Argjaš okoli 30 kilometrov oddaljen od jedrske elektrarne Majak, ki je bila leta 1957 prizorišče ene najhujših jedrskih nesreč v zgodovini.

Radioaktivni izotopi za izvoz
V tem objektu danes predelujejo uporabljeno jedrsko gorivo in proizvajajo radioaktivno snov za industrijske in raziskovalne namene. Majak, ki je v lasti ruske državne jedrske družbe Rosatom, proizvede kar polovico radioaktivnih izotopov za izvoz iz Rusije.

Iz Majaka so sporočili, da radioaktivno onesnaženje "ni povezano z dejavnostmi Majaka", in dodali, da že več let ne proizvajajo rutenija 106. Izmerjena koncentracija tega elementa po njihovih trditvah "ne ogroža zdravja ali življenja ljudi", saj je 20.000-krat nižja od dovoljene letne količine.

Oglasil se je tudi predstavnik Rosatoma in za AFP zatrdil, da "ni bilo incidentov na jedrskih objektih v Rusiji".

To možnost je zavrnil tudi kazahstanski inštitut za jedrsko fiziko, ki je sporočil, da ni bilo nobene nesreče v njihovem raziskovalnem reaktorju in nobenega rutenija 106 v dveh zapuščenih testnih objektih na zahodu države.

Onesnaženje zaznali tudi v Sloveniji
Na začetku oktobra je zelo nizke ravni radioaktivnega rutenija 106 v zraku zaznala tudi slovenska uprava za jedrsko varnost. Novembra je nato sporočila, da v Sloveniji onesnaženosti ni več. Raven je bila sicer tako nizka, da ni imela posledic za zdravje ljudi in okolje. Točne lokacije izpusta po navedbah uprave za jedrsko varnost ni bilo mogoče določiti.

Rutenija 106 po navedbah uprave za jedrsko varnost običajno ni v zraku, zato je onesnaženje lahko povezano le z nenadzorovanim sproščanjem.

Ob nesreči tudi drugi radioaktivni elementi
Odsotnost katerega koli drugega umetnega radionuklida izključuje možnost nesreče v jedrskem reaktorju, saj bi v tem primeru zaznali veliko več različnih radioaktivnih elementov.

Rutenij 106 je radionuklid umetnega izvora, uporablja pa se v medicini za zdravljenje tumorjev na očeh.

Mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace je v torek sporočila, da bodo rusko državno tožilstvo zaprosili, da preišče, ali se je mogoče na območju zgodila jedrska nesreča.

Zakaj so čakali s potrditvijo podatkov o ruteniju?
Rusi potrdili povišano radioaktivnost v zraku