Na začetku meseca je preiskovalni odbor, ki neposredno poroča Putinu, nekdanjega ruskega naftnega tajkuna v odsotnosti obtožil namere umora župana v Sibiriji leta 1998 in poskusa umora dveh ljudi.

Podporniki 52-letnika menijo, da gre za poskus utišanja Hodorkovskega, ki je zaradi obtožb davčne utaje, goljufije in poneverb za zapahi v Rusiji preživel desetletje. Putin je Hodorkovskega leta 2013 pomilostil, ta pa je zapustil državo in trenutno živi v Londonu.

Ostre kritike Zahoda
Nekdanji prvi mož naftne družbe Jukos je bil zaprt od leta 2003. Leta 2005 je sodišče na prvem sojenju odločilo, da je kriv davčne utaje in goljufije, na drugem sojenju leta 2010 pa še poneverbe. Njegovo skupno zaporno kazen so s 14 znižali na 11 let ter jo nato skrajšali še za dva meseca.

Hodorkovski naj bi v zaporu končal le zato, ker si je upal nasprotovati Putinu. Med drugim je ta nekdaj najbogatejši Rus financiral politično opozicijo proti Putinu. Ta pa ni nikoli skrival, da Hodorkovskega ne mara. Tako je npr. pred izrekom druge sodbe leta 2010 javno ocenil, da "bi moral biti tat v zaporu".

Stečaj in likvidacija
Hodorkovski je Jukos, ki je načrpal tudi po 20 odstotkov vse ruske surove nafte, ustanovil leta 1993. Družba je v težave zašla hkrati s svojim izvršnim direktorjem, torej po letu 2003, in sicer zaradi več deset milijard dolarjev visokih dolgov zaradi neplačanih davkov državi. Ta je leta 2004 za 9,5 milijarde dolarjev državni družbi Rosneft prodala največjo in najpomembnejšo Jukosovo proizvodno enoto Juganskneftegaz.

Analitiki so tedaj opozarjali, da je država s prodajo iztržila zgolj pol realne vrednosti omenjene proizvodne enote, Hodorkovski pa je rusko vlado obtožil, da mu je z manipulacijo zakona ukradla naftni imperij. S tem je Rusija zapečatila usodo Jukosa. Leta 2006 je moskovsko sodišče odločilo, da mora družba v stečaj, s čimer je odprlo pot likvidaciji družbe.