To je razkril eden izmed Reutersovih novinarjev, ki je prvi opazil gradnjo, nato pa so ga z območja pregnali, ker so ga obtožili, da je ukrajinski vohun. Kot trdi, bodo v oporišču, ko bo končano, tudi bazen, drsališče in brivnica. Ta teden so delavci že zakoličili zemljišče v bližini vasi Soloti, ki leži v bližini ukrajinske meje. Prav na tem območju je aprila lani, ko so bili boji v Ukrajini v polnem razmahu, potekala velika vojaška dejavnost, saj so bili na tem ozemlju postavljeni vojaški šotori in tovornjaki.

Zveza Nato je Rusijo že večkrat obtožila, da uporablja začasna oporišča, iz katerih nato pošilja vojake in opremo čez mejo v Ukrajino, kjer pomagajo v boju proruskim separatistom, Moskva pa vztrajno zavrača vojaško vpletenost. Rusko obrambno ministrstvo Reutersu sicer ni odgovorilo na vprašanja o pomenu novega oporišča in o tem, ali ga gradijo zaradi dogajanja v Ukrajini.

Tudi bolnišnica in vadbeni poligon
Glede na vladne dokumente bo oporišče postavljeno na 300 hektarjih, vsebovalo pa bo devet barak za 3.500 vojakov, skladišča za rakete in topništvo ter drugo strelivo. V njem naj bi bila tudi velik poligon za urjenje in bolnišnica s 50 posteljami, ki bi jo ob morebitnih povečanih potrebah lahko še povečali. V oporišču naj bi bili tudi jedilnica za 2.000 vojakov, teniška igrišča in stanovanjski kompleks z več kot tisoč stanovanji.

"Pred našimi vrati gradijo vojaško mesto," je po poročanju Reutersa dejal prebivalec Solotija Aleksander Pančenko, eden izmed ruskih delavcev, ki naj bi bil član zvezne agencije za posebne gradnje, pa je dejal le, da je v delu "skrivna stavba". Oporišče naj bi stalo v bližini železniške proge, ki povezuje Moskvo z Luganskom, uporniško ukrajinsko regijo, ki jo nadzirajo separatisti.

V dokumentu, do katerega so se dokopali pri Reutersu, je zapisano, da naj bi bila prva stopnja gradnje končana do konca aprila leta 2016.

Spopadi med ukrajinskimi vladnimi silami in separatisti v regijah Doneck in Lugansk so od sredine aprila leta 2014 zahtevali skoraj 8.000 življenj. Po septembru, ko je parlament v Kijevu uporniškima regijama dal več avtonomije, kot je to predvideval mirovni sporazum, je orožje skoraj utihnilo, kar pa bi se lahko kaj hitro spremenilo. Nobena izmed strani namreč ni privolila v popoln umik orožja s spornih območij, separatisti pa lokalne volitve pripravljajo brez sodelovanja s Kijevom.