"Samo sankcije Varnostnega sveta ZN-a so lahko temelj za omejitev prodaje orožja," je dejal Putin in dodal, da v nobenem drugem primeru ne sme nihče ukazovati Rusiji o tem, kako in s kom naj trguje.

Rusija in Kitajska sta se znašli na udaru kritik zahodnih držav, saj sta že trikrat onemogočili sprejetje sankcij proti Siriji, kjer že od marca lani divja vojna med silami predsednika Bašarja Al Asada in uporniki proti njegovemu režimu.

V 19 mesecih nasilja je umrlo že 30.000 ljudi.

Lani je Rusija sirskemu režimu prodala za milijardo dolarjev orožja. Hkrati je dala jasno vedeti, da bo v VS-ju odločno nasprotovala vsakemu poskusu uvedba embarga na prodajo orožja Damasku.

V Moskvi so namreč prepričani, da bodo sirski uporniki v vsakem primeru orožje dobili tudi na nezakonit način.

Junija letos je Putin zatrdil, da Rusija Siriji ne dobavlja nobenega orožja, ki bi bilo lahko uporabljeno v konfliktu.

Najnovejše kritike na račun Rusije so prišle prejšnji teden, ko je Turčija zaradi suma prevoza orožja prestregla in k pristanku prisilila sirsko potniško letalo, ki je bilo na poti iz Moskve v Damask.

Moskva je nato sporočila, da so bili med tovorom na letalu tudi deli radarskega sistema, ki se ga lahko uporablja tako v civilne kot v vojaške namene, njegova prodaja pa ni nezakonita.

Zaradi sankcij VS-ja ZN-a je Rusija leta 2010 prekinila dobavo natančnega sistema protizračne obrambe Iranu, kar so pozdravile ZDA in njene evropske zaveznice, ki sumijo, da Iran razvija jedrsko orožje, kar v Teheranu sicer odločno zanikajo.

Uporniki streljajo višje
Medtem se v Siriji nadaljuje nasilje, sirska Mreža za človekove pravice je sporočila, da je bilo samo v torek ubitih 138 ljudi, med njimi 15 otrok in 11 žensk.

Zaradi boljšega orožja upornikov so sirske zračne sile prisiljene uporniške položaje na slepo bombardirati z večjih višin, kar pa pomeni manjšo natančnost in s tem večjo možnost za žrtve med civilisti, je povedal francoski zunanji minister Laurent Fabius.

Fabius je opozoril tudi, da sirski režim brezbrižno uporablja kasetne bombe, na kar je opozarjala tudi organizacija Human Rights Watch, a v Damasku te obtožbe zanikajo.

Uporaba kasetnih bomb je od leta 2010 prepovedana, a Sirija ni podpisnica konvencije o prepovedi.