Rusija in Sirija sta dolgoletni zaveznici. Foto: EPA
Rusija in Sirija sta dolgoletni zaveznici. Foto: EPA
Sirske rakete
Sirija se med protivladnimi protesti še vedno oborožuje kljub embargu nekaterih pomembnih izvoznic orožja. Foto: EPA
Damask
Na shodih v Siriji v podporo Asadu je mogoče videti tudi ruske zastave. Foto: EPA

Rusija je v soboto skupaj s Kitajsko v Varnostnem svetu ZN-a blokirala sprejetje resolucije, s katero bi obsodili sirski režim in podprli načrt Arabske lige za končanje nasilja.

Na Rusijo in Kitajsko se je usul plaz kritik, a ti po mnenju nekaterih analitikov samo branita svoje interese, tako kot so ZDA branile svoje interese, ko lani niso pozvale bahrajnskega kralja k odstopu, potem ko je nasilno zatrl prodemokratične proteste, saj ima ameriška vojska v majhni zalivski državi svoje oporišče.

Povsem neopazno je šla mimo tudi novica, da so ZDA prav v času pritiska na Al Asada in pozivov k njegovemu odstopu odpravile embargo na vojaško pomoč režimu uzbekistanskega samodržca Islama Karimova, ki je pred leti nasilno zatrl proteste. Uzbekistan je namreč pomembna transportna pot za ameriško vojsko pri oskrbovanju Natovih sil v Afganistanu.

Po mnenju ruskega inštituta CAST Moskva še vedno računa, da se bo Al Asad obdržal na oblasti in s tem omogočil uresničitev pogodb o nabavi ruskega orožja, ki naj bi bile vredne okoli šest milijard dolarjev, s čimer bi Rusija letos lahko dosegla rekordni izvoz orožja.

Z Gadafijem odšle milijarde
Lani je Rusija s padcem libijskega diktatorja Muamerja Gadafija izgubila več deset milijard dolarjev v orožarskih poslih in Sirija je kot eden od petih največjih kupcev ruskega orožja postala izrednega pomena za rusko orožarsko industrijo.

V Siriji ima Rusija mornariško oporišče, država pa je ostala edina ruska zaveznica na Bližnjem vzhodu. "Če Al Asad gre, Rusija izgubi vse," je bil jasen direktor CAST-a Ruslan Puhov in pojasnil, da je Rusija s Sirijo že sklenila pogodbe v višini štiri milijarde dolarjev, obeta pa si še za dve milijardi orožarskih poslov.

CAST je najbolj spoštovan ruski vojaško-varnostni inštitut, in čeprav ima dobre odnose s Kremljem, velja za neodvisno institucijo.

Strah pred protesti in Kitajsko šel na roko Rusiji
Rusija je po podatkih CAST-a lani dobavila orožje za rekordnih 12 milijard dolarjev, pri čemer so prodajo spodbudili ogroženi arabski voditelji in azijske države, ki se bojijo naraščajoče vojaške moči Kitajske. Po besedah Puhova so ti posli ključnega pomena za rusko vojaško industrijo, vendar pa nimajo veliko vpliva na ruski BDP, ki znaša skoraj dva tisoč milijard dolarjev.

Ruske dobave Siriji so v letu 2011 znašale 960 milijonov dolarjev za nadgradnjo lovskih letal in protiletalskih obrambnih sistemov. Zahodne države so zato kritizirale prodajo ruskega orožja Siriji, kjer je bilo po podatkih ZN-a v protirežimskih protestih od marca lani ubitih že več kot 5.000 ljudi. Poleg nadgradnje letal mig-23 in mig-29 je Sirija dobila še tri različne raketne sisteme, med njimi enega protiladijskega in enega protiletalskega.

"Rusiji ni treba razlagati"
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da Rusiji ni treba pojasnjevati dobav orožja Siriji, ki je pod embargom Evropske unije in ZDA, medtem ko za Rusijo ne veljajo nobene mednarodne omejitve.

Poleg orožarskih poslov imajo ruska podjetja v Siriji za skoraj 20 milijard naložb v energetski sektor, turistični sektor in infrastrukturo.