Nemška kanclerka je ob obisku Kijeva napovedala, da bo Nemčija namenila Ukrajini pol milijarde evrov pomoči za obnovo infrastrukture na od spopadov prizadetih območjih, še 25 milijonov evrov pa bo primaknila za pomoč beguncem.

Po pogovorih s Petrom Porošenkom je dejala, da je glavni cilj nemške zunanje politike ozemeljska celovitost Ukrajine. "Nemška vlada verjame, da sta ozemeljska celovitost in blaginja Ukrajine ključnega pomena," je dejala nemška kanclerka, ki ni izključila novih sankcij proti Rusiji, čeprav v tem trenutku o tem ne razmišljajo.

Moskvo je Merklova pozvala k prizadevanjem za mirovna pogajanja s Kijevom, saj uspeha ni mogoče doseči, če je samo ena stran zainteresirana za diplomatsko rešitev. "Sam ne moreš doseči miru. Upam na uspeh pogovorov z Rusijo," je dejala in dodala, da so načrti na mizi in slediti jim morajo dejanja.

Za Merklovo je glavna ovira za prekinitev sovražnosti med vladnimi silami in proruskimi uporniki pomanjkanje nadzora nad mejo med obema državama.

"Vojne nismo mi izbrali. Vsilili so nam jo od zunaj," je dejal Porošenko, ki je zagotovil, da bodo naredili vse za mir, "a ne na račun suverenosti, ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine". Po njegovih bi lahko do miru na vzhodu države lahko prišlo hitro, a ob pogoju, da odidejo uporniki in tuji plačanci, ki so prišli iz Rusije.

Ruski konvoj nazaj v domovini
Z vzhoda Ukrajine se je nazaj v Rusijo medtem vrnilo vseh 227 tovornjakov, ki so prebivalcem Luganska dostavili humanitarno pomoč. Tovornjaki s humanitarno pomočjo so prispeli v Lugansk, ki je v rokah proruskih separatistov, in se nato tudi vrnili v Rusijo.

Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Andrij Lisenko je povedal, da so tovornjake pred vrnitvijo v Rusijo natovorili z opremo iz vojaških tovarn v Topazu in Lugansku, kjer proizvajajo radarske sisteme Kolčuga in strelivo.

Zaradi vstopa ruskega humanitarnega konvoja na ukrajinsko ozemlje brez privolitve Kijeva se je v petek na nujni seji sestal Varnostni svet ZN-a, ki je izrazil zaskrbljenost, da bo to še dodatno zaostrilo konflikt. Ostre obsodbe prihajajo tudi iz zveze Nato, ki Rusijo obtožuje, da je v Ukrajino v preteklih dneh pretihotapila orožje za proruske upornike. Ukrajinske oblasti so prehod konvoja čez mejo označile za invazijo.

Rusko zunanje ministrstvo, ki je Ukrajino obtožilo zadrževanja konvoja, je v petek sporočilo, da se je naveličalo čakanja na dovoljenje Kijeva za vstop konvoja v državo, zato se je odločilo ukrepati. Tovornjaki so več kot teden dni stali na meji med Rusijo in Ukrajino, nato pa na pot čez mejo krenili brez carinskega pregleda in spremstva Rdečega križa.

Poziv k umiku ruskih sil z meje
Da se razmere v Ukrajini zaostrujejo že vse od sestrelitve malezijskega letala nad ozemljem pod nadzorom upornikov pretekli mesec, sta se v telefonskem pogovoru strinjala ameriški predsednik Barack Obama in Merklova. Po njunih besedah je k temu prispevalo predvsem "veliko število ruskih vojakov na meji z Ukrajino, navzočnost ruskega vojaškega osebja v Ukrajini in rusko obstreljevanje ukrajinskega ozemlja". Rusija je sicer že zanikala, da ima v Ukrajini svoje vojake in orožje.

Voditelja sta se strinjala, da napotitev ruskega humanitarnega konvoja brez odobritve Ukrajine predstavlja "dodatno provokacijo ter kršitev ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti".

Rusijo sta pozvala, naj odstrani svoje enote z mejnega območja, umakne orožje, vozila in osebje z ukrajinskega ozemlja ter ustavi dostavi dotok ruskega osebja, vojaške opreme in oklepnih vozil na vzhod Ukrajine.

V štirih mesecih spopadov je na vzhodu Ukrajine umrlo več kot 2.000 ljudi, več kot 330.000 pa jih je moralo zapustiti domove. Mesto Lugansk, ki je pod vladnim obleganjem, je brez vode, elektrike in telefonskih zvez že 20 dni.