Zaradi "posrednih lažnih izjav ali opustitve" informacij je osumljen še en član upravnega odbora Audia, a preiskovalci za zdaj ne želijo razkriti njegovega imena. Po pridržanju Stadlerja bo vodenje družbe prevzel dosedanji vodja marketinga in prodaje v Audiju Bram Schot.

Prejšnji mesec je podjetje po vsej Evropi odpoklicalo okoli 60.000 audiev A6 in A7 na dizelsko gorivo zaradi nameščene goljufive programske opreme.

Kaznivo dejanje goljufije
Po navedbah tožilstva je Audi prodal najmanj 210.000 avtomobilov z dizelskim motorjem, ki so bili opremljeni s programsko opremo za zmanjšan prikaz škodljivih izpustov v času uradnih testiranj. Sporni avtomobili so bili prodani v ZDA in Evropi od leta 2009 naprej, Audi pa naj bi tako zagrešil kaznivi dejanji goljufije in nezakonite promocije proizvodov.

Volkswagen, pod okrilje katerega sodi Audi, je septembra 2015 priznal, da je 11 milijonov vozil z dizelskim motorjem opremil s programsko opremo, s katero so prestali okoljske teste. Na cestah so bili nato dejanski škodljivi izpusti precej večji.

Vodstvo Volkswagna že odstopilo
Preiskovalci se od takrat trudijo ugotoviti, kdo je odgovoren in kdo vse je vedel za to sporno delovanje. Prvi mož Volkswagna Martin Winterkorn je kmalu po izbruhu škandala odstopil, njegov naslednik Matthias Müller pa je položaj zapustil letos. Oba naj bi vedela za goljufanje prej, kot sta ga priznala oziroma naznanila oblastem, prav tako naj bi podjetje o dogajanju prepozno obvestilo vlagatelje in jih s tem potisnilo v finančno tveganje.

Ameriški preiskovalci so v svoji preiskavi prejšnji mesec zatrdili, da je Winterkorn za goljufanje vedel že maja 2014 in naj bi se strinjal, da z delovanjem nadaljujejo. Škandal, poimenovan Dieselgate, je največjega avtomobilskega proizvajalca na svetu stal že več kot 25 milijard evrov, v številnih državah pa tožbe in postopki proti njemu še tečejo. Svoje avtomobile so sicer morali odpoklicati tudi nekateri drugi proizvajalci, a noben drug doslej ni priznal sistematičnega goljufanja.