Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 4 glasov
Ocenite to novico!
V zadnjih tednih prihaja do razkritij o zlorabi človekoljubne pomoči na kriznih območjih. Unicef je za MMC zagotovil, da z vsemi mehanizmi poskrbijo, da pomoč doseže potrebne in preprečijo zlorabe.
Milijoni dolarjev pomoči, ki so jih sredi 80. let množično zbrali po na svetu za pomoč lačnim v Etiopiji, je končalo v rokah upornikov, je v začetku marca poročal BBC, medtem ko je prejšnji teden New York Times razkril, da se skoraj polovice pomoči v hrani, ki jo Združeni narodi namenijo za Somalijo, polastijo podkupljivi pogodbeni delavci in celo islamski skrajneži. Svetovna javnost je zaradi takih škandalov upravičeno zaskrbljena.
Maša Simič s slovenske izpostave Unicefa je za MMC povedala, da ima njihova organizacija (kot del Združenih narodov) vzpostavljene številne interne kot tudi zunanje nadzorne mehanizme, ki zagotavljajo, da pomoč doseže tiste, ki jo najbolj potrebujejo, obenem pa preprečujejo potencialne zlorabe pomoči.
Unicef pri svojem delovanju po besedah Simičeve sledi strogo določenim pravilom nakazovanja in nadzora nad finančnimi sredstvi ter doseženimi rezultati (vključno s Pravilnikom ZN-a za preprečevanje porabe zbranih sredstev za namene, ki so v nasprotju s poslanstvom organizacije ali bi lahko bila vezana na koruptivna dejanja, vključno s tihotapljenjem orožja).
Ko Unicefovi uradi prejmejo finančna sredstva, jih nakažejo partnerjem ter zahtevajo in dokumentirajo finančna potrdila, kot tudi poročila o uresničevanju dogovorjenih programov, izvajanje programov pa tudi nenehno nadzorjujejo na terenu.
Če ustreznih poročil ne prejmejo, takoj prekinejo podporo programu. Unicefovo osebje v uradih nosi osebno in finančno odgovornost za dejanja, ki so v nasprotju s pravili organizacije. Praviloma so vodje Unicefovih uradov tujci, kar dodatno pripomore pri preprečevanju korupcije oziroma napačne porabe sredstev.
| Unicef deluje že več kot 60 let in danes v 156 državah sveta uresničuje programe pomoči otrokom in njihovim družinam. V teh državah v razvoju ima svoje urade, ki izvajajo programe neposredno ali v sodelovanju z domačimi vladami, lokalnimi skupnostmi ter z domačimi in tujimi nevladnimi organizacijami. V kriznih razmerah, ki so posledica naravnih nesreč, oboroženih spopadov ali obeh skupaj, je za humanitarno organizacijo največji izziv zagotoviti čimprejšnjo neposredno (nujno) pomoč ogroženim prebivalcem. Hitra, dobro organizirana in učinkovita pomoč je v kriznih razmerah ključnega pomena za rešitev mnogih življenj. Unicef je tako organiziran, da je sposoben v zgolj 48-ih urah zagotoviti nujno pomoč na katerem koli koncu sveta. To mu omogoča centralno skladišče v Koebenhavnu in regijska skladišča oziroma distribucijski centri v Dubaju, Panami in Šanghaju. V teh centrih ima na zalogi več kot 38 vrst paketov nujne pomoči, vključno s paketi za prvo pomoč, nujno zdravstveno oskrbo, izobraževanje in zaščito, osnovne družinske pakete, čisto pitno vodo in higienskimi pripomočki. Paketi nujne pomoči so zasnovani tako, da ustrezajo potrebam v najrazličnejših kriznih razmerah. Vsak izmed paketov vsebuje komplet potrebščin ter navodila za takojšnjo uporabo v oddaljenih šolah, begunskih taboriščih, zdravstvenih centrih ... |
Poslovno poročilo Unicefa Slovenija je enkrat letno revidirano iz zunanje revizorske hiše, s čimer so dodatno preverjena vsa nakazila. Vsako leto pa je revidirano tudi finančno poročilo Unicefa.
Pomoč ni zanimiva za črni trg
Simičeva pojasnuje, da je Unicef politično nazorsko nevtralna organizacija, kar mu omogoča, da tudi v vojnih in drugih kriznih razmerah dokaj nemoteno dostavlja dobrodelno pomoč najbolj ogroženim. Izdelki, ki jih Unicef dostavlja na ogrožena območja, imajo nizko cenovno vrednost in so zato praviloma nezanimivi za črni trg.
V Unicefu pravijo, da tako kot pri drugih humanitarnih organizacijah ne morejo izključiti, da se njihovo blago občasno ne pojavi na črnem trgu, vendar menijo, da to ne predstavlja tako velikega problema, da bi morali to nadzirati s posebnimi mehanizmi poleg že obstoječih nadzornih mehanizmov.
Nezakoniti načini, kot je podkupovanje, so v strogem nasprotju z delovanjem organizacije, in bi se kateri koli od Unicefovih zaposlenih izkoristil tak način, se nemudoma nepreklicno prekine pogodbeno sodelovanje z njim, je Simičeva odgovorila na vprašanje, če kdaj delajo na nezakonit način, da bi lahko uspešno opravili svojo nalogo.
Unicefovi zaposleni morajo delovati skladno s posebnim Pravilnikom ZN-a za preprečevanje porabe zbranih sredstev za namene, ki so v nasprotju s poslanstvom organizacije ali bi lahko bila vezana na koruptivna dejanja, vključno s tihotapljenjem orožja.
Pravilnik izrecno navaja, da Unicefovo osebje ne sme ponujati ali obljubljati kakršnih koli plačil, nagrad, uslug in daril tretji osebi z namenom, da bi le-ta izvedla, opustila ali ovirala katero koli uradno dejanje.
ne glede na to, kako razdeliš porabo UNICEFa po nekih sub-kategorijah in za specifične namene globalno porabijo toliko tko je navedeno torej 8%. Če nekatera področja v tem odstopajo navzgor, druga toliko navzdol, da je skupno 8%. Pika.
UNICEF se dejansko ne ukvarja primarno s projekti "demokratizacije", saj želijo ostati apolitični, kar jim omogoča pristop do območij, kjer drugim organizacijam to onemogočijo njihove politične afiliacije. UNICEF kupuje cepiva, hrano, obleke, pripomočke za šolo itd. Proizvajalci teh sredstev resda nekaj malega z njimi zaslužijo, a to niso reči, na katerih bi se dalo kovati novce.
Kar se tiče plač: govoriš o konkretnih PRIMERIH nekih X posameznikov, ki so v neki Y organizacijo dobili Z plačo, ki je po tvoji subjektivni presoji 10x večja od povprečja v gospodarstvu.
Prosim postrezi s POVPREČNO plačo zaposlenih v dobrodelnih organizacijah in jo primerjaj s POVPREČNO plačo zaposlenih v gospodarstvu, potem pa boš lahko govoril, da je prva 10x večja od druge.
Primerjati neke presežke v dobrodelnih organizacijah s povprečjem v gospodarstvu je nesmiselno. Če pa to počneš, pa jih primerjaj s kakimi visokimi tujimi menedžerji v industriji.
Meni je vseeno, koliko plače imeajo ljudje, ki dejansko pomagajo ljudem..raje dam denar njim kot pa zamaščenim politikom in pokvarjenim kapitalistom
Zelo dobro poznam uradne statistike in revizijska poročila. Humanitarne organizacije za svoje administrativne stroške porabijo od 5 do max 10%. Predvsem pa tudi poznam metodologijo kako pride do teh statistik, zato govorim o večini sredstev, ki se porabijo za organizacijo na različnih nivojih, predvsem pa ker se stroški podizvajalcev dejanskih projektov zelo pogosto knjižijo kot direktna in namenska sredstva. Namenska poraba v "emergency" projektih je vsekakor zelo blizu teh uradnih številk, medtem ko pri projektih človekovih pravic in demokratizacije to ne drži, prav tako tudi pri ostalih razvojnih projektih.
Glede plač pa seveda imam konkretne primere zaposlenih v nekaterih misijah oziroma country office direktorji, kjer so njihove plače in dodatki v glavnem 10-15 kratnik povprečne plače, medtem ko vodje projektov dobivajo 5-10 kratnik, to so podatki za nam bližje misije, v manj razvitem svetu pa je sevda situacija temu primerno višja.
točno tako, gre za čisto osnovne psihološke obrambne mehanizme.... ampak velika večina ljudi premalo spremlja lastne miselne procese in so premalo pošteni sami do sebe, da bi to opazili oz. si priznali (na nekem nivoju se pa tega gotovo vsaj deloma zavedajo)
@penzic
tvoja "definicija problema" ni niti malo dobra, če bi bila ti ne bi napisal replike. Navaja tvoje lastne subjektivne poglede kako se
- večino sredstev v dobrodelnih organizacijah potroši za organizacijo
- kako so plače 10x višje kot v gospodarstvu
imaš kakšno referenco za te trditve, ali kar tako malce na pamet iz naslonjača kritiziraš?
uradna statistika, ki je pregledana s strani revizijskih hiš, za UNICEF (pač organizacija, ki je osnova za ta članek in kateri jaz tudi najbolj zaupam), ne govori v prid tvojim tezam:
V letu 2008 je bilo porabljenih cca 8% globalnih sredstev za administracijo in posredovanje pomoči, vse ostalo je bilo porabljeno namensko.
dobra definicija problema, predvsem pa iskrena, je dovolj za 90% rešitve tega problema
sicer pa se strinjam s teboj, sem zagrenjen kritik, delam pa tudi na predlogih za izboljšave, sicer pa se tudi topel zrak lahko koristno izkoristi
ti pa zveniš kot zagrenjen kritik brez konkretnih predlogov za izboljšave, ki samo ustvarja topel zrak brez koristi za kogarkoli
Vse to je še bolj žalostno zato, ker bi mesečni prispevek na nivoju stroškov mobilnega telefoniranja od vsakega Slovenca lahko bistveno prispeval pri dvigu socialnega in zdravstvenega standarda v obubožanih predelih sveta IN tudi v primerih katasrof, ki se pa lahko zgodijo kjerkoli in komurkoli.
Drži, da so znani številni primeri korupcije in kraje sredstev za dobrodelne namene, a v tudi v najslabšem primeru pride do ljudi vsaj del darovanih sredstev. Če pa ne darujemo ničesar, pa tudi do ljudi ne pride nič.
Ko greste po nakupih k najboljšemu sosedu vas dejansko okradejo in do zaslužnega proizvajalca teh izdelkov resnično pricurljajo le centi, pa klub temu še vedno obiskujemo te veleprodajalce.
Prostovoljstvo in prostovoljci je ena temeljnih vrednot vseh humanitarnih organizacij in vse najboljše o tem. Milijoni ljudi nesebično pomagajo, ker delajo iz srca in želje da bi pomagali. Navadno ti ljudje delajo na terenu z ljudmi, ki pomoč potrebujejo. Sicer ne vem od kje imaš informacije da je prav Karitas ta organizacija, ki ima največji delež prostovoljstva, kar sicer niti ni pomembno, lahko pa ti povem kakšno tudi na račun Karitasa in kako se obnašajo na nekaterih misijah. Dejstvo je da je humanitarno delo zelo velik biznis in da le manjši del pomoči pride do tistih, ki jo res potrebujejo. V celotni mreži pa se obrača zelo velik denar, ki zelo pogosto ponikne na poti do uresničitve najbolj plemenih ciljev. Plače v tem sektorju so navadno par desetkrat večje kot v gospodarstvu in javni upravi posamezne države. Tujci na misijah so pogosto plačani na nivoju diplomatov, lokalno prebivalstvo pa zelo pogosto volontira. Je pa res, da se o tem ne piše pogosto, ker te organizacije delajo najbolj plemenito delo na svetu in je kljub temu, da se zelo veliko denarja izgubi na poti, še vedno zelo velik procent prebivalstva odvisen od tega kar pač dobi.
Osebno podpiram Karitas, ker je večji delež opravljenega z naslova PROSTOVOLJSTVA.