Samomorilski napadalec je udaril med osrednjo tedensko molitvijo šiitskih dvanajstnikov v pokrajini, kjer so sicer v večini, a so hkrati v Savdski Arabiji zatirana verska manjšina. Foto: Reuters
Samomorilski napadalec je udaril med osrednjo tedensko molitvijo šiitskih dvanajstnikov v pokrajini, kjer so sicer v večini, a so hkrati v Savdski Arabiji zatirana verska manjšina. Foto: Reuters
Napad na šiitsko mošejo na vzhodu Savdske Arabije
Iz šiitskih mest in vasi na vzhodu države, kjer Savdijci načrpajo večino nafte in plina, kljub medijski blokadi in cenzuri redno poročajo o protivladnih protestih. Savdska Arabija uradno dovoljuje samo vahabizem, skrajno konservativno sunitsko šolo, iz katere se napaja tudi ideologije Islamske države, ki pa je kot samooklicani kalifat napovedal vojno tudi vladajoči monarhiji. Foto: Reuters

Po pripovedovanju enega izmed očividcev, ki ga navaja Reuters, je bilo ubitih okoli 30 ljudi. Po začasnih uradnih podatkih pa je bilo ubitih 20 ljudi, več kot 50 pa jih je bilo ranjenih, a se oblasti bojijo, da bo število žrtev še naraslo.

Prevzeli odgovornost in razglasili provinco
Nekaj ur po napadu je odgovornost za teroristični napad na šiitsko manjšino prevzela Islamska država oz. savdska skupina, ki priznava vdanost samooklicanemu kalifatu. Na Twitterju je lokalni IS objavil ime samomorilskega napadalca (Abu Amar Al Nadždi) in zatrdila, da je bil obdan z eksplozivnim pasom, s katerim je ubil in ranil 250 ljudi, zbranih ob osrednji tedenski molitvi.

Sočasno s prevzemom odgovornosti je Islamska država tudi razglasila prvo svojo provinco znotraj meja Savdske Arabije - vilajet Nadž. Nadž je sicer osrednja pokrajina Savdske Arabije, kjer leži tudi glavno mesto Riad. Formalni ukrep samooklicanega kalifata napoveduje razširitev delovanja tudi v osrčju države, ki je s svojim konzervatizmom glavni izvor vzpona salafističnega sunizma in džihadizma po letu 1979.

Napadeni šiiti ne verjamejo obljubam oblasti
Ob eksploziji je bilo v mošeji Imama Alija v vasi Al Kade v provinci Katif po trditvah prič več kot 150 vernikov. "Bili smo pri prvem delu molitve, ko smo slišali eksplozijo," je povedal Kamal Džar Hasan, ki se je skupaj z drugimi verniki udeležil petkovih molitev.

Na televizijskih posnetkih je videti, kako s prizorišča napada na nosilih odnašajo poškodovane, medtem ko na tleh ležijo pokrita trupla. Vsepovsod je videti razdejanje, ki ga je povzročila eksplozija. "Ugotovljeno je, da je posameznik detoniral bombo, ki jo je nosil pod oblačili, med petkovo molitvijo v mošeji Ali Ibn Abi Taleb," je sporočilo savdsko notranje ministrstvo.

Na ulicah v regiji po napadu vlada napeto ozračje, kot navajajo prebivalci, jezne množice protestirajo proti tovrstnemu nasilju. Videoposnetki na družbenih medijih prikazujejo ljudi, ki vzklikajo šiitske slogane. Vlada, ki s trdo roko zatira šiitska gibanja, je sicer obljubila, da bo našla odgovorne za napad.

Verska manjšina v vahabitski monarhiji
Večinsko sunitska oz. natančneje vahabitska Savdska Arabija ima občutno šiitsko manjšino, ki predstavlja 10-15 odstotkov in prebiva pretežno na vzhodu države ob obali Perzijskega zaliva in je v zadnjih letih večkrat protestirala z zahtevami za več pravic.

Samomorilski napad se je zgodil v času, ko je Savdska Arabija na čelu koalicije arabskih držav, ki izvajajo operacijo zračnih napadov v sosednjem Jemnu na položaje šiitskih upornikov, ki so sicer zajidi (nekakšna vmesna ločina med dvanajstniškimi šiiti in suniti). Ravno omenjena provinca Katif in sosednja Al Ahsa sta zgodovinsko središče šiitskih protivladnih protestov.

Versko zatiranje in malo naftnega denarja
Ker je v savdski monarhiji v javnosti dovoljena le državna različica sunizma - skrajno konservativen vahabizem, je šiitska manjšina pri izpovedovanju svoje vere močno omejena. Dvanajstniki (prevladujoča veja šiizma - večinski v Iranu in Iraku) lahko svojo vero tako prakticirajo samo na svojih domovih, njihove mošeje pa ne smejo imeti nobenih obeležij, ki bi razkrivala naravo objektov.

Sočasno šiiti dokazujejo in se pritožujejo, da so njihove province deležne občutno manjšega deleža državnega denarja v primerjavi s preostalimi vahabitskimi provincami, četudi večino savdske nafte in zemeljskega plina načrpajo ravno v vzhodnih pokrajinah, ki so bile avtohtono večinsko šiitske.

IS napadel tudi šiitsko mošejo v Sani
Islamska država je prevzela odgovornost še za en petkov napad na mošejo - tokrat v glavnem mestu Jemna, pri čemer na srečo ni bilo smrtnih žrtev, ranjenih pa je bilo 13 ljudi, od tega sta dva v kritičnem stanju. Do eksplozije v Sani je prišlo v mošeji sredi zajidske četrti glavnega mesta. Zajidi so šiitska veja, kateri pripadajo Hutiji, a so teološko nekako vmes med dvanajstniški šiiti in suniti.
Islamska država se je v Jemnu pojavila šele pred nekaj meseci in nima večje prisotnosti na terenu, saj je zlasti na jugovzhodu države močno zakoreninjena Al Kaida na Arabskem polotoku (AQAP), ki je napade sunitske koalicije na Hutije izkoristila za svojo ozemeljsko napredovanje.