Sanader je glavnega tožilca Mladena Bajića obtožil, da ga politično preganja. Foto: EPA
Sanader je glavnega tožilca Mladena Bajića obtožil, da ga politično preganja. Foto: EPA

Nekdanji hrvaški premier je v svoji sklepni besedi v primeru Ina-Mol tako zanikal ključne trditve tožilstva, hrvaškega podjetnika in svojega nekdanjega tesnega sodelavca Roberta Ježića, da je madžarska energetska družba prek svojih ciprskih podjetij na račun Ježićevega švicarskega podjetja Xenoplast nakazala pet milijonov evrov za Sanaderja.

Sanader je tožilstvu očital, da ni z nobenim dejstvom podkrepilo Ježićevih navedb, ampak so njegovo pričevanje sprejeli kot dejstvo. Sam je prepričan, da je njegov nekdanji sodelavec lažno pričal, da ne bi sam končal v zaporu.

Denarja, o katerem je govoril Ježić, ni nakazal Mol, temveč ruski podjetnik Mihail Gucerijev, ki je posloval s hrvaškim podjetnikom. Sanaderjevo različico zgodbe je preiskovalcem potrdil tudi Gucerijev, ki pa tega ni ponovil med obravnavo na zagrebškem sodišču.

Sanader je zanikal tudi Ježićeve trditve, da je nameraval Mol preostalih pet milijonov evrov nakazati njegovemu bratu Flaviu, ki živi v Švici. Ob tem je spomnil, da tožilstvo ni upoštevalo ugotovitev madžarskega pravosodja, da Mol ni plačal nobene podkupnine pri prevzemanju upravljavskih pravic.

Madžarska sicer ni dovolila, da bi hrvaški preiskovalci zaslišali predsednika uprave Mola Zsolta Hernadija, ki naj bi se s Sanaderjem osebno dogovoril za deset milijonov evrov podkupnine. V Budimpešti so se sklicevali, da gre za občutljivo vprašanje nacionalne varnosti.

Sanader: Pogodbo je bilo treba spremeniti
V svojem zagovoru je Sanader povedal, da je med njegovim vodenjem hrvaške vlade od leta 2003 do leta 2009 lastniški delež hrvaške države padel s 75 na 44 odstotkov, zato je bilo treba nujno spremeniti pogodbo o odnosih med delničarji.

V tem času je Mol kupil 47 odstotkov delnic Ine, a po trditvah tožilstva ni imel večinskega deleža, ki bi mu zagotovil upravljavske pravice.

Sanader je sodišču še povedal, da je sam osebno nasprotoval zmanjševanju vpliva hrvaške vlade v Ini, predvsem pa je pogajanja o spremembi pogodbe z Molom vodil podpredsednik vlade Damir Polančec.

Dejal je še, da sprememba pogodbe z Molom ni bila škodljiva za Ino, ker družba danes posluje bolje, kot je poslovala, ko je imela večinske pravice hrvaška stran.

To je druga sklepna beseda Sanaderja ta teden na sodišču. V ponedeljek je v primeru koroške banke Hypo zanikal obtožbe o vojnem dobičkarstvu in prejetju pol milijona provizije.

Sojenje v združeni obtožnici Ina-Mol in Hypo se po dobrem letu bliža koncu, v sredo in četrtek sledijo sklepne besede obrambe in tožilstva, v petek pa bo znana prva razsodba proti Sanaderju.