Ruski predsednik Vladimir Putin in voditelji Krima so po referendumu podpisali akt o priključitvi Krima Rusiji. Zahodne države Moskvi zato grozijo z novimi sankcijami, opazni sta stopnjevanje napetosti in rožljanje z orožjem.

O tem, kaj lahko sledi, se je s predavateljem s fakultete za družbene vede, ki se pravkar vrača s Krima, v Odmevih pogovarjal Slavko Bobovnik.

Kljub zaostrovanju zadnjih dni smo vendarle upali, da bo šlo brez spopadov. Zdaj je slišati strele, lahko po vašem mnenju sledijo spopadi večjih razsežnosti?
To je težko napovedati. Vsako tako igranje z orožjem je igranje z ognjem. Največ bo odvisno od lokalnih poveljnikov, da bodo brzdali takšno dejavnost, druge skupine pa bodo to skušale razplamteti. Če enkrat uporabiš orožje, se hitro lahko zgodi spopad večjih razsežnosti.

Če bi izbruhnili spopadi, bi to bilo vse kaj drugega kot spopad dveh po moči enakih sil?
Ruski vojaški aparat je močnejši od tega, kar si vodstvo predstavlja v Ukrajini.

Glede na to, da ste se pogovarjali s prebivalci Krima: so oni militantno naravnani ali bi se na Krimu spopadli večinoma vojaki od drugod?
Večinoma bi se spopadali tisti od drugod. Ko se enkrat takšna stvar začne, se hitro priključijo mlajši, srboritejši in tisti, ki se začnejo bati za okolico.

Kakšne bi lahko bile možnosti diplomatskih rešitev? Nekakšen zamrznjen status polotoka?
Možnosti je veliko. Zamrznjen status da, če mislite, da je priključitev Krima k Rusiji že izvršeno dejstvo. Eno je odziv zahodnih sil – ZDA, Evrope –, kako resne bodo te sankcije, drugo pa je to, kako razmišlja Putin – ali mu je Krim dovolj ali pa razmišlja o zaščiti ruske manjšine v vzhodni, morda pa celotni Ukrajini. Če bi se razvil širši spopad v celotni Ukrajini, bi to povzročilo precej močnejši odziv Zahodne Evrope in ZDA. Če pa bo ostala zadeva pri Krimu, pa se mi zdi, da jo bo Rusija s tem odnesla.

Se bodo po tem Putinovem hitenju z ukrepi sankcije mednarodne skupnosti zaostrile?
Verjetno bodo ostale na simbolni ravni, saj bi pri ostrejših sankcijah izgubili vsi, tudi Zahod. Že simbolne sankcije lahko Rusijo neprestano spominjajo na to, da druge države priključitve tega ozemlja ne bodo priznale. To je lahko dolgotrajen proces. Odziv pa je lahko tudi različen. Spomnimo se, da tudi v primeru baltskih držav številne države niso priznale priključitve, a se kaj hujšega ni zgodilo in so nato vseeno imele normalne odnose z Rusijo.