Nacionalna fronta je, čeprav ni slavila v nobeni regiji, na nacionalni ravni dobila največje število glasov do zdaj - 6,8 milijona. Foto: Reuters
Nacionalna fronta je, čeprav ni slavila v nobeni regiji, na nacionalni ravni dobila največje število glasov do zdaj - 6,8 milijona. Foto: Reuters
Nicolas Sarkozy
Sarkozyjevi republikanci so osvojili največ regij. Foto: Reuters
Poraz skrajne desnice v Franciji

Končni uradni izidi so potrdili, da skrajna desničarska Nacionalna fronta (FN) v nedeljo ni zmagala v nobeni od 13 regij, potem ko je v prvem krogu pred tednom dni dosegla rekordno visok izid. Je pa v prestolnici Pariz prvič po 17 letih, ko je bila v rokah levice, zmagala desnica.

FN, ki nasprotuje priseljevanju, je upala, da bodo regionalne volitve pomenile dobro izhodišče za njeno voditeljico Marine Le Pen za nastop na predsedniških volitvah leta 2017. Kljub najboljšemu izidu na nacionalni ravni v prvem krogu volitev pa je Marine Le Pen v nedeljo v svoji regiji Nord-Pas-de-Calais-Picardie izgubila proti Xavierju Bertrandu, kandidatu opozicijske desnice, republikancev nekdanjega predsednika republike Nicolasa Sarkozyja. Le Penova je dobila okoli 42 odstotkov glasov, Bertrand pa 58.

Tudi njena 26-letna nečakinja Marion Marechal-Le Pen, ki je kandidirala v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, je dobila le okoli 45 odstotkov glasov in prav tako izgubila proti republikanskemu kandidatu.

Po končnih izidih so desnosredinski republikanci zmagali v sedmih regijah, socialisti francoskega predsednika Francoisa Hollanda pa v petih. Nacionalisti so prvič zmagali na Korziki. Večje presenečenje so volitve prinesle tudi za pariško regijo, ki se je obrnila v desno, prvič po 17 letih.

Drugega kroga volitev se je udeležilo 58 odstotkov volivcev, torej več kot prvega, ko je bila udeležba 50-odstotna.

"Uslišana opozorila iz prvega kroga"
Francoski premier Manuel Valls je že v odzivu na izide vzporednih volitev opozoril, da nevarnosti skrajne desnice še zdaleč ni konec. Podobno se je odzval tudi Sarkozy, ki je pohvalil udeležbo volivcev, a opozoril, da se ne sme pozabiti "opozoril" iz prvega kroga, ko je slavil FN. "Zdaj se moramo usmeriti v prave razprave o temah, ki težijo Francoze - brezposelnost, varnost in vprašanje nacionalne identitete," je dejal nekdanji predsednik.

Marine Le Pen pa je kljub porazu dejala, da jih zdaj ne more nič ustaviti. Po njenem mnenju bo FN s potrojenim številom svetnikov postal glavna opozicijska sila v večini francoskih regij. "Slabe socialiste smo izbrisali iz njihovih trdnjav na severu in jugu. S potrojitvijo svetnikov bomo postali glavna opozicijska sila v večini francoskih regij," je dejala in dodala, da manevriranje tako socialistov kot republikancev kaže, da sta v bistvu dve strani istega kovanca, medtem ko naj bi FN predstavljal edino pravo politično alternativo.

V prvem krogu regionalnih volitev je FN zmagal v šestih regijah, na državni ravni pa osvojil rekordnih 27,7 odstotka glasov. Socialisti so dobili 23,1 odstotka, republikanci pa 26,7 odstotka glasov.

Po terorističnih napadih v Parizu
Stranka je v nedeljo na državni ravni dobila tudi največje število glasov do zdaj - 6,8 milijona. V prvem krogu je dobila okoli šest milijonov glasov, na predsedniških volitvah leta 2012 pa je Le Penova dobila 6,4 milijona glasov, a je bila takrat volilna udeležba občutno višja. K vzponu FN-ja so močno prispevali teroristični napadi v Parizu pred enim mesecem, v katerih je bilo ubitih 130 ljudi. FN se zavzema za izstop Francije iz evroobmočja, zaprtje državnih mej, pogosto tudi svari pred islamizacijo francoske družbe.

Po drugi strani pa so nedeljski volilni izidi pokazali, da stranka ne more biti uspešna v odločilnem drugem krogu, kjer prevladajo zmerni volivci, tako kot so leta 2002 raje podprli Jacquesa Chiraca kot pa očeta Le Penove, Jeana-Marieja Le Pena.

Poleg terorizma je bila pogosta tema kampanje pred referendumom tudi rekordna nezaposlenost, slabi ekonomski rezultati, visok državni dolg in počasnost reform. Zaradi nedavnih terorističnih napadov so volitve potekale pod zelo ostrimi varnostnimi ukrepi.

To so bile zadnje volitve pred pomembnim letom 2017, ko bodo Francozi odšli na predsedniške in parlamentarne volitve.

Poraz skrajne desnice v Franciji