Če gre verjeti pogovorom med Sekolcem in Drenikovo, naj bi slovenska stran dobila dve tretjini Piranskega zaliva, s tem pa izhod na odprto morje. Foto: BoBo
Če gre verjeti pogovorom med Sekolcem in Drenikovo, naj bi slovenska stran dobila dve tretjini Piranskega zaliva, s tem pa izhod na odprto morje. Foto: BoBo
Jernej Sekolec
Jernej Sekolec je slovenski član arbitražnega sodišča, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Foto: MMC RTV SLO
Simona Drenik
Simona Drenik je slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem. Foto: BoBo
Sekolec komuniciral v nasprotju s pravili?

Sekolec MZZ-ju prenašal zaupne informacije, a je slovenska stran to zanikala, je Večernji list na svoji spletni strani objavil posnetke omenjenih pogovorov.

Kot poroča Večernji list, naj bi slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec konec prejšnjega in na začetku letošnjega leta večkrat poklical Simono Drenik, agentko Slovenije pri arbitražnem sodišču v Haagu, ter ji poročal o zaupni razpravi na sodišču, tudi izjave in mnenja predsednika sodišča Gilberta Guillauma ter preostalih arbitrov, Nemca Bruna Simme, Britanca Vaughana Lowa in Hrvata Budislava Vukasa. Takšna komunikacija članov sodišča sicer ni dopustna.

Sekolec in Drenikova sta se trikrat pogovarjala 15. novembra leta 2014 ter 11. januarja letos, potem ko sta obe strani sodišču že predali vse svoje dokumente. Končana je bila tudi že ustna razprava na sodišču, kjer sta Slovenija in Hrvaška predstavili svoje argumente, in so bili na potezi, da odločijo o meji med državama, sodniki arbitražnega sodišča.

"Slovenci dobili, kar so želeli na morju"
Sekolec je Drenikovi prenesel izjavo predsednika sodišča, ki naj bi mu zagotovil, da so "Slovenci dobili, kar so želeli na morju". "Guillaume mi je med odmorom za kavo dejal, da ni treba tako pritiskati nanj. Rekel je: 'Dobili ste, kar ste hoteli na morju, zato vam ni treba tako pritiskati.'" je Drenikovi povedal Sekolec in dodal, da mu je predsednik večkrat dejal, da ima v glavi enostavno rešitev: Slovenija naj bi dobila odprto morje, na kopnem pa naj ne bi delala nobenih težav. Ob tem je dodal še, da bo tudi glede kopnega še vztrajal pri pomembnih stvareh.

Sekolec je Drenikovi povedal, da naj bi bila meja na morju oz. razdelitev Piranskega zaliva rešena tako, da bi potekala po načelu ena tretjina Hrvaški, dve tretjini Sloveniji, meja pa naj bi potekala od izlitja reke Dragonje v morje v ravni črti do italijanske meje. Drenikova se je s takim izhodom strinjala in dejala, da Vukas s tem zagotovo ne bo zadovoljen. Sekolec je ob tem povedal še, da je predsednik sodišča Guillaume navdušen nad sporazumom Drnovšek-Račan in da je dejal, da to, kar je tam zapisano, ni slabo.

Razpravljala sta o meji na kopnem
Drenikova je bila zadovoljna z razdelitvijo na morju in popustljiva do meje na kopnem, Sekolec pa tudi glede meje na kopnem ne bi popuščal. "Sodnik Guillaume ni navdušen nad tem, da bi ozemlje južno od Dragonje podelil Sloveniji," je povedal Sekolec in dodal, da so gledali slike, googlali in gledali Google Earth, ter da ga moti, da predsednik sodišča preveč poudarka daje na leto 1955. "Jaz sem naše politike pripravila, da smo okoli Dragonje precej pesimistični, tako da to vedo," je povedala Drenikova in vprašala, kaj je sodnik Vukas dejal o meji na kopnem, Sekolec pa ji je odgovoril, da je molčal.

"Lahko pa Guillaumu enkrat samo rečeš, da nam kopno ni nepomembno, da pa so pomembne samo štiri stvari: nasipi na Muri, ki smo jih gradili za obrambo pred poplavami, del naselja Brezovec, Draga in soline. To reci in ne kompliciraj," je Sekolcu naročila Drenikova in nadaljevala: "Te štiri stvari so za nas pomembne, za Hrvate pa ne. In če jih izgubimo, bo to katastrofa."

Sekolec in Drenikova sta v pogovoru analizirala tudi sodniška mnenja in se dogovarjala o strategiji, kako naj bi skušal Sekolec tudi zasebno vplivati na posamezne sodnike, da bi svoje mnenje spremenili v korist Sloveniji.

Drenikova naj bi pomagala pri pripravi dokumentov
Sekolec je Drenikovo pri tem zaprosil tudi za konkretno pomoč pri pripravi dokumentov, s katerimi naj bi skušal vplivati na sodnike, v kar je Simona Drenik privolila in dejala, da je minister za zunanje zadeve Karl Erjavec seznanjen z njenim delom. Šlo naj bi za popis katastra, ki naj bi bil nepopoln. Dokumente naj bi Sekolec skušal prikazati kot svoje zapiske, ki jih je naredil ob pregledu katastra in naj bi jih sodniki vseeno upoštevali, saj novih dokazov v spis ni več mogoče vložiti. Ob tem naj bi skušala zabrisati avtorstvo Drenikove, da se ne bi videlo, da jih je pripravila ona, Drenikova je Sekolcu predlagala tudi, da dokumentov ne bo poslala po elektronski pošti, ampak naj jih pride iskat, ko bo v Ljubljani.

Trem posnetkom pogovorov med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik s 5. novembra 2014 in 11. januarja letos, ki jih je objavil Večernji list, lahko prisluhnete spodaj:

Sekolec komuniciral v nasprotju s pravili?