V Franciji je v javnih šolah prepovedana nošnja verskih simbolov na vidnem mestu. Foto: Reuters
V Franciji je v javnih šolah prepovedana nošnja verskih simbolov na vidnem mestu. Foto: Reuters
Oblasti se bodo zdaj bolj potrudile pri pojasnjevanju, kako imajo od sekularnosti lahko korist vsi. Foto: Reuters
Mnogi muslimani so ob uvedbi francoske zakonodaje proti nošnji rut protestirali, češ da gre za napad na islam. Foto: Reuters

Ministrica Najat Vallaud-Belkacem je v pogovoru za Guardian povedala, da Francija po terorističnih napadih islamskih skrajnežev v Parizu v okviru protiterorističnih in protiradikalizacijskih ukrepov dela popolno revizijo poučevanja sekularnosti in državljanskih vrednot. "Koncept sekularnosti moramo prilagoditi, da bi lahko našim mladim šolarjem pojasnili, da ne glede na njihovo veroizpoved pripadajo tej ideji in iz nje niso izključeni. Sekularnost ni nekaj, uperjeno proti njim, ampak jih varuje," je dejala.

Po lanskih napadih na satirično revijo Charlie Hebdo in terorističnih napadih v Parizu so francoske šole prevzele osrednjo vlogo pri postavljanju vprašanja, kako so lahko mladi Francozi dvignili orožje nad rojake. Večji del te introspekcije je bil boleč, piše Guardian. Med minuto tišine za žrtve napadov na Charlie Hebdoju, kjer so satiriki objavljali do muslimanov zbadljive karikature, so v šolah našteli več kot 200 kršitev.

Vlada je sprejela akcijski načrt proti neenakosti ter francoskemu "ozemeljskemu, družbenemu in etničnemu apartheidu", kot je to označil francoski premier Manuel Vals, medtem pa so zaradi potencialne radikalizacije šole uvedle nadzor nad več kot 800 dijaki.

Vallaud-Belkacemova meni, da je načelo sekularnosti ključno za protiradikalizacijski boj v Franciji. Francija je sekularna republika, zgrajena na jasni ločitvi cerkve od države, s katero naj bi gojili enakost za vse. Država ostaja nevtralna v smislu veroizpovedi, a mora obvarovati svobodo vseh, da lahko živijo po načelih svoje veroizpovedi. Leta 2004 je Francija prepovedala nošnjo islamskih rut v javnih šolah, pa tudi druge verske simbole, kot so razpela, češ da morata biti šola in religija strogo ločeni.

Neenakopravni francoski šolski sistem
A ministrica zdaj pravi, da se bo Francija lotila prenove učenja sekularnosti, ker so politiki desnega pola v zadnjih letih tako močno zlorabili koncept. "Bistvo sekularnosti je, da lahko rečemo, da živimo v državi, kjer lahko posamezniki gojijo kakršna koli prepričanja, javne institucije pa morajo biti do njih nevtralne. Zato v šoli prosimo dijake, naj ne nosijo vidnih verskih simbolov, ker bi morale biti šole indiferentne do prepričanj, vsi pa morajo biti obravnavani enako," razlaga Vallaud-Belkacemova.

"A opazili smo, da je med dijaki vse več nerazumevanja glede bistva sekularnosti, češ da gre za agresivni napad na njihovo osebnost. Če veliko število učencev čuti, da je sekularnost napad na njih, je to zato, ker je izraz v javni razpravi že leta zlorabljala in izkrivljala desnica in skrajna desnica pri svojih napadih na islam. Izraz je bil pogosto napačno uporabljen, da bi poudarili, kako so muslimani drugačni od ostalih, in to je nedvomno problematično. Zato smo se o ideji sekularnosti zares hoteli poučiti, učitelje pa posebej usposobiti o tej temi."

V prav posebni pobudi vlade se je zdaj več kot 5.000 "državljanov prostovoljcev", starih med 18 in 94 let, med njimi upokojeni odvetniki, novinarji in poslovneži, ponudilo, da po šolah predavajo o sekularnosti. "Pri določenih delikatnih zadevah je primerneje, da o vrednotah dijakom spregovorijo zunanji ljudje, saj jih dijaki pozorneje poslušajo," je povedala ministrica.

Francoske šole so v zadnjem času tarča terorističnih groženj, zato so varnost okrepili. Francoski šolski sistem po podatkih OECD-ja sicer velja za enega najmanj enakopravnih na svetu. Samo 5 odstotkov otrok s starši iz delavskega razreda doseže doktorsko stopnjo, samo 4 odstotki pa so sprejeti na elitne univerze, t. i. "grandes ecoles". Vallaud-Belkacemova, ki je bila rojena v Maroku, je prišla v Francijo pri štirih letih in je odrasla v revni soseski Amiensa, enakopravnost v izobraževalnem sistemu pa je izpostavila kot svojo "bitko številka 1".