Slovenski predsednik je v Ljubljani z vojaškimi častmi sprejel visokega gosta, ki je prvi francoski predsednik na obisku v Sloveniji. Po pogovorih sta se oba strinjala, da je treba gospodarske odnose med državama še okrepiti, pri čemer Francija podpira sodelovanje francoskih podjetij v načrtovani slovenski privatizaciji v okviru preglednega procesa.

Francoski predsednik ni želel podrobneje govoriti o tem, na katerih področjih imajo francoska podjetja interes za vlaganje, je pa poudaril, da so po Renaultu v Slovenijo prišla še druga francoska podjetja tako zaradi dobrih delavcev kot ugodnega poslovnega okolja.

Gre za podjetja različnih sektorjev, in res je, "da obstaja v Franciji znanje, tehnologija in kapital, ki bi se lahko koristno vložil v Sloveniji". Želimo vzpostaviti zveze, biti partner, nikakor pa ne želimo nadzirati slovenskega gospodarstva, je še povedal.

Poudaril je še, da se z današnjo udeležbo na sestanku predsednikov v okviru procesa Brdo Francija čuti zavezano, da nadaljuje posebne odnose z državami Zahodnega Balkana.

Nov mejnik v odnosih med državama
Pahor je na skupni novinarski konferenci prvi obisk francoskega predsednika v Sloveniji, kot tudi njegovo udeležbo na srečanju predsednikov v procesu Brdo, označil kot nov mejnik v odnosih med državama.

Sprejem z vojaškimi častmi na Kongresnem trgu je spremljala množica ljudi, številni so imeli v rokah slovenske zastavice. Predsednika sta se večkrat ustavila tudi pri ljudeh, se z njimi rokovala in tudi kratko pogovorila.

Pahor in Hollande sta obiskala sedež Univerze v Ljubljani, kjer so ju pozdravili prorektorica Julijana Kristl ter novoizvoljeni rektor Ivan Svetlik, ki bo štiriletni mandat začel oktobra, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo ter zunanji minister Karl Erjavec. Na sprejemu je bil tudi ljubljanski župan Zoran Janković.

Več štipendij za tuje študente v Franciji
V kratkem pogovoru s skupino študentov je Hollande povedal, da so povečali število štipendij za tuje študente v Franciji, glede vprašanja brezposelnosti mladih je francoski predsednik izrazil prepričanje, da se bodo težave mladih, tudi tistih z diplomami, ki iščejo prvo zaposlitev, rešile, da pa zdaj stanje ni dobro. Poudaril je, da gre tudi za evropsko težavo in da sta na ravni EU-ja zagotovljeni dve milijardi evrov za zaposlovanje mladih. Ob tem je povedal, da je v Franciji eden od šestih mladih brezposeln, kar je preveč.

Hollande se je zahvalil za priložnost, da se s študenti pogovarja v francoščini, saj sta, kot je dejal, oba naroda občutljiva za jezik. Tako kot je Napoleon omogočil rabo slovenščine, je tudi on zdaj hvaležen, da lahko govori francosko. Povedal je še, da je znanje francoskega jezika prednost.

Bratuškova predstavila načrt za privatizacijo
Po pogovorih in skupni novinarski konferenci predsednikov se je Hollande sešel še s premierko Alenko Bratušek.

Premierka je gostu predstavila načrt slovenske vlade za privatizacijo podjetij v državni lasti in poudarila, da bosta ključni vodili pri prodaji transparentnost postopka in iskanje strateških partnerjev. Hkrati mu je opisala napore slovenske vlade, povezane z reševanjem finančne in gospodarske krize v Sloveniji. Sogovornika sta se na pogovorih strinjala, da je pri pripravi in sprejemu ukrepov treba misliti predvsem na ohranjanje solidarne in socialne države.

Po pogovorih je slovenska premierka francoskega gosta z delegacijo v znak gostoljubja in dobrih odnosov povabila še na krajši sprehod skozi staro mestno jedro slovenske prestolnice.

Hollanda je kot zadnji v dnevu sprejel še predsednik državnega zbora Janko Veber. Sogovornika sta izrazila zadovoljstvo, da so odnosi med Slovenijo in Francijo na zavidljivi ravni in da se vsestransko razvijajo, Hollande pa je svoj obisk v Sloveniji označil kot obisk izjemnega pomena.

Hollande zaupa v slovenski bančni sistem
Francoski predsednik je ob robu zasedanja na Brdu pohvalil napore slovenske vlade in jih označil za opogumljajoče, ob tem pa je izrazil zaupanje Francije v slovenski bančni sistem. Po mnenju francoskega predsednika bo moral slovenski bančni sistem tako kot sistemi v drugih državah dokazati, da je zanesljiv. Napori slovenske vlade mu vzbujajo zaupanje, zato sam ne vidi razloga za zaskrbljenost, še posebej glede prošnje za finančno pomoč.

Namesto razmišljanja o obstoju evrskega območja, tako Hollande, bi se morali osredotočiti na izhod iz recesije. "Evropa se mora osredotočiti na iskanje gospodarske rasti in ne na stroge varčevalne ukrepe," je poudaril ob robu vrha procesa Brdo in med drugim poudaril potrebo po dolgoročnih politikah na področju energetike in industrije.

Obisk za poglabljanje strateškega partnerstva
Namen Hollandovega obiska je vezan na poglabljanje strateškega partnerstva, ki sta ga takrat še premier Pahor in tedanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy podpisala marca 2011 v Parizu, pomembno pa je predvsem za nadaljevanje okrepljenega političnega dialoga med Slovenijo in Francijo, pa tudi gospodarskih odnosov med državama.

Francija je ena izmed petih ključnih trgovinskih partneric Slovenije. Leta 2012 je obseg blagovne menjave med državama znašal 2,1 milijarde evrov, kar je v primerjavi z letom 2011 za kar 15 odstotkov manj. Kot so pojasnili v predsednikovem uradu, je to posledica znižanja menjave na področju avtomobilske industrije, ki predstavlja približno 60 odstotkov celotne trgovinske menjave med državama.

Z naložbami je Francija v Sloveniji prisotna že iz časov nekdanje Jugoslavije, ko je na naš trg prišel Renault. Revoz je izjemno uspešen in je eden največjih izvoznikov v Sloveniji. Med uspešne zgodbe sodi tudi banka SKB, ki jo je kupila družba Societe Generale, zadnji odmevnejši primer pa je vstop Lactalisa prek hrvaškega Dukata v Ljubljanske mlekarne. Med manj uspešne zgodbe sodita cementarna Lafarge Cement in pa Alstom, ki naj bi bil glavni dobavitelj tehnološke opreme za trenutno najspornejši energetski projekt v državi, gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš).

Francijo zanimajo energetika, banke in živilska industrija
Francija, ki je s 66 milijoni prebivalcev drugo največje gospodarstvo v območju evra, se zanima za sodelovanje v načrtovani privatizaciji v Sloveniji, želi pa si povečati tudi vlaganja v državi. Ko je aprila Francijo obiskal Pahor, je bilo na francoski strani največ zanimanja za energetska podjetja, omenjali so interes za Petrol, pa tudi banke in živilsko industrijo.

Hollande je ob Pahorjevem obisku izrazil popolno zaupanje v načrtovane ukrepe Slovenije, tako v ureditev bančnega sektorja kot v pogumne ukrepe za ureditev javnih financ ter v izkazano voljo za izboljšanje konkurenčnosti.

Slovenija in Francija sta med predsedovanjem Slovenije leta 2008 okrepili odnose, Hollande pa je prvi francoski predsednik, ki bo uradno obiskal Slovenijo. Pred 30 leti, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, je Slovenijo sicer obiskal tedanji predsednik Francois Mitterand, prvi uradni visoki francoski obisk v Sloveniji pa je bil maja 2009, ko je Slovenijo obiskal tedanji premier Francois Fillon.

Hollanda čaka pestra jesen
Tako kot Slovenija se tudi Francija spopada s težavami, povezanimi z gospodarsko krizo. Po letu dni stagnacije se je Francija v drugem četrtletju letos sicer vrnila k šibki rasti, a Hollanda jeseni čakajo pomembni izzivi, kot so pokojninska reforma in varčevalni ukrepi, najti pa mora tudi za pet milijard evrov prihrankov v državnem proračunu za leto 2014.

Hollande, čigar socialistična stranka ima večino v parlamentu, se zavzema za znižanje proračunskih izdatkov in ne višanje davkov, kjer pa nima podpore niti na levici. Čeprav napoveduje omejeno pokojninsko reformo in vztraja pri zavračanju zvišanja upokojitvene starosti z zdajšnjih 62 let, sindikati za jesen že napovedujejo stavke, tudi javnomnenjske ankete mu niso preveč naklonjene.