Kerry in Hammond sta se strinjala, da je treba čim prej najti rešitev za sirsko krizo, kamor se je v zadnjem času vmešala še Rusija. Foto: Reuters
Kerry in Hammond sta se strinjala, da je treba čim prej najti rešitev za sirsko krizo, kamor se je v zadnjem času vmešala še Rusija. Foto: Reuters
Idlib
Trenutki za sprostitev v porušenem Idlibu. Foto: Reuters

Kerry, ki se je v Londonu srečal s svojim britanskim kolegom Philipom Hammondom, je povedal, da je treba termin Asadovega odhoda doreči v okviru pogajanj. Dodal je, da je sam pripravljen na pogovore za dosego rešitve, in se obenem vprašal, ali je na to pripravljen tudi Asad. "Mi smo se pripravljeni pogajati. Ampak - a se je Asad pripravljen pogajati, zares pogajati? Ga je Rusija pripravljena pripeljati za pogajalsko mizo in dejansko poiskati rešitev za to nasilje?" se je vprašal in pripomnil: "Asad je trenutno ovrgel možnost za resno diskusijo, Rusija pa je odklonila, da Asada pripelje za pogajalsko mizo."

Zunanji minister je pozdravil prizadevanja Rusije v boju proti skrajni skupini Islamska država v Siriji. "To pozdravljamo in smo pripravljeni najti rešitev, s katero bomo najhitreje in najučinkoviteje odstranili IS," je dejal Kerry in dodal, da bi lahko bila nova osredotočenost Rusije na boj proti skrajnežem Islamske države priložnost za dosego politične rešitve v Siriji. "Moramo začeti pogajanja. To pričakujemo in upamo, da bodo Rusija, Iran in tudi druge države s svojim vplivom k temu pripomogle," je dejal Kerry in povedal še, da je rešitev toliko bolj nujno potrebna, saj je nasilje v Siriji glavni vzrok sedanje begunske krize v Evropi.

Hammond: Z Rusijo zadeve še bolj zapletene
Hammond je po pogovoru s Kerryjem dejal, da so z vpletenostjo Moskve razmere v Siriji postale bolj zapletene. "O tem moramo govoriti kot o delu veliko večjega problema - migracijskega pritiska, humanitarne krize v Siriji, pa tudi o potrebi po porazu IS-ja," je dejal britanski minister in ocenil, da je Asad magnet za prihod tujih borcev v regijo in da ne more biti dolgoročno del prihodnosti Sirije.

Eno najmočnejših bombardiranj Palmire
Medtem so sirska vladna letala izvedla eno najmočnejših bombardiranj mesta Palmira, ki je v rokah Islamske države (IS). Sirske sile so izvedle 25 zračnih napadov, v katerih je umrlo 26 ljudi, med njimi 12 skrajnežev, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Napadli so tudi mesto Idlib in ubili 17 ljudi. Pred tem so uporniki zavzeli zračno oporišče v Idlibu in ustrelili 56 ugrabljenih vojakov. Po poročanju BBC-ja sirska vojska v boju proti IS-ju uporablja novo, zelo natančno orožje, ki jim ga dostavlja Rusija. V četrtek so sirska vladna letala napadla tudi Rako, neuradno središče IS-ja.

Je Rusija v Siriji res namestila štiri bojna letala?
Neimenovani ameriški predstavnik pa je zatrdil, da je Rusija v letalskem oporišču Latakia v Siriji, kjer v zadnjih tednih krepi svoje sile, namestila štiri bojna letala. Washington je ta teden obtožil Moskvo, da v Latakiji načrtuje gradnjo vojaškega letalskega oporišča, saj je tja prišlo nekaj ruskih topniških enot in tankov.

Tako Moskva kot Washington trdita, da se želita v Siriji boriti proti skrajnežem IS-ja, a se razlikujeta v razumevanju sirskega režima. ZDA in njene arabske zaveznice so ga obtožile, da je s preganjanjem in mučenjem sirskih civilistov v svoji državi sprožil državljansko vojno, kar je posledično privedlo do kaosa, v katerem so se skrajneži IS-ja okrepili.

ZDA so zato izrazile zaskrbljenost zaradi potez Rusije, s katerimi ta podpira Al Asadov režim. Kljub hladnim odnosom med obema velesilama v zadnjem letu zaradi Ukrajine pa je Moskva pred dnevi predlagala pogovore med rusko in ameriško vojsko glede Sirije. Washington je izrazil pripravljenost nanje ob pojasnilu, da bi to lahko zmanjšalo mogoča tveganja.

Pogovor med Carterjem in Šojgujem
Prvi pogovor po več kot enem letu med obrambnima ministroma ZDA in Rusije, Ashtonom Carterjem in Sergejem Šojgujem, je potekal v petek po telefonu. Glede na sporočilo Pentagona sta se dogovorila o nadaljevanju razprave o mehanizmih za končanje spopadov v Siriji in kampanji proti Islamski državi.

Maloštevilne sile zmerne sirske opozicije, ki jih podpirajo ZDA, ne napada le IS, ampak tudi Al Asad. Rusi pomagajo Al Asadu, Američani in koalicija proti IS-ju napadajo iz zraka islamske skrajneže in tudi Bela hiša se je strinjala, da bi se bilo treba o zadevah dogovoriti do te mere, da ne bi bilo medsebojnih spopadov tistih, ki so proti IS-ju.

Američani imajo program urjenja sirskih borcev proti IS-ju, Pentagon pa je v petek potrdil, da se je njihovo število zdaj povečalo za štiri, na skupaj devet. ZDA so doslej izurile le 54 upornikov, od katerih so enega ubili, enega ujeli, 11 jih ni v Siriji, 14 jih je šlo v Sirijo, a zapustilo program, za 18 pa ne vedo, kaj se je z njimi zgodilo.