"Raven neodločenosti volivcev glede tega, kateremu kandidatu so bolj naklonjeni, je presenetljiva," so ob objavi rezultatov ankete, ki so jo izdelali za radijsko postajo France Info, zapisali v družbi za javnomnenjske raziskave Odoxa in dodali, da je neodločenih še 43 odstotkov vprašanih, ker pomeni "negotovost, kot je v francoski volilni zgodovini še ni bilo".

Odoxa presenetljivo visoko neodločenost volivcev pripisuje preveliki "ponudbi" kandidatov na levici - ravno volivci, ki so naklonjeni kandidatom na levem političnem polu, so namreč bolj neodločeni kot tisti, ki podpirajo kandidata na desnici. 60 odstotkov potencialnih volivcev skrajne desničarke Marine Le Pen si tako ne namerava premisliti, podobno trdno odločenih pa je tudi 57 odstotkov vprašanih, ki nameravajo na voliščih podpreti konservativca Francoisa Fillona.

Podporniki levih kandidatov manj odločeni
Nasprotno pa je manj kot polovica (oz. 47 odstotkov) tistih, ki se zdaj nagibajo k neodvisnemu Emmanuelu Macronu, prepričana, da ga bo na koncu tudi volila. Volivci, ki zdaj podpirajo druga dva kandidata, pa so še manj odločeni - Jean-Luca Melenchona bo zagotovo volilo 44 njegovih podpornikov, za kandidata vladajočih socialistov Benoita Hamona pa je trdno odločenih štiri desetine tistih sodelujočih v anketi, ki ga podpirajo.

Raziskava je sicer napovedala, da se bosta v prvem krogu, ki bo 23. aprila, najbolje odrezala Le Penova in Macron, v drugem krogu, ki bo 7. maja, pa naj bi brez težav zmagal Macron, še kažejo projekcije.

Volilna udeležba bo, še kaže raziskava družbe Odoxa, 74-odstotna, kar je sicer manj kot v letih 2007 in 2012, a še vedno več kot leta 2002. V podjetju so ob tem izpostavili še eno veliko težavo glede politične udeležbe: neudeležbo na volitvah namreč napovedujejo mladi in ljudje z nizkimi prihodki, torej dve že tako zelo ranljivi skupini ljudi.