Zvandalizirani plakati s kandidatoma skrajno desnega AfD-ja. Foto: Reuters
Zvandalizirani plakati s kandidatoma skrajno desnega AfD-ja. Foto: Reuters
AfD se je na volitvah zavihtel kar na tretje mesto. Foto: Reuters


AfD, ki bo po osvojenih 12,6 odstotka glasov na nedeljskih volitvah sploh prvič prestopil parlamentarni prag, je izjemno kritičen do kanclerkine odločitve, da v državo sprejme 1,3 milijona pretežno muslimanskih prebežnikov, češ da islam nima v Nemčiji česa iskati.

A kar 7,5 odstotka AfD-jevih 93 poslancev ima priseljensko poreklo, medtem ko je takih med konservativci le 2,5 odstotka, je pokazala raziskava portala Mediendienst Integration.

"Ironično, z vstopom v parlament je protipriseljenski AfD prispeval k porastu števila poslancev s priseljenskim poreklom," izpostavlja Jannis Panagiotidis z univerze Osnabrück.

Pirova zmaga Merklove
V Nemčiji ima okoli 22,5 odstotka 82-milijonskega prebivalstva tuje poreklo, kar pomeni, da ob rojstvu niso imeli nemškega državljanstva ali pa so bili rojeni najmanj enemu nenemškemu staršu.

Na nedeljskih volitvah so sicer slavili Krščanski demokrati (CDU) kanclerke Merklove in njihovi bavarski zavezniki iz Krščansko-socialne unije (CSU), a še nikdar s tako nizko podporo. Naveza CDU/CSU, ki ima skupaj 246 sedežev v spodnjem domu Bundestaga, bo zdaj skušala sestaviti koalicijo s proposlovnimi Svobodnimi demokrati (FDP) in Zelenimi. AfD je v spodnjem domu novega parlamenta tretja največja stranka.

Nova, 709-članska skupščina bo imela skupaj 57 poslancev s priseljenskim poreklom, 20 več od odhajajočega Bundestaga. Največji delež priseljenskih poslancev ima sicer skrajno leva Die Linke s skoraj 19 odstotki takih poslancev.