"Republika Sudan oznanja, da z 9. julijem priznava državo Južni Sudan v okviru meja, ki so obstajale 1. januarja 1956," je na sudanski državni televiziji sporočil minister za predsedniške zadeve v vladi v Kartumu Bakri Hasan Saleh. Po načrtih se je Južni Sudan odcepil ob polnoči, v soboto pa bo sledilo veliko slavje v južnem delu zdaj že nekdanje največje afriške države.

Na glavni slovesnosti v južni prestolnici Džuba pričakujejo okoli 30 afriških voditeljev in visokih predstavnikov z vsega sveta, med njimi bo tudi sudanski predsednik Omar Al Bašir. Slovesnost bo spremljala vojaška parada in dvig zastave nove države. Prvi predsednik 54. afriške države Salva Kiir bo podpisal prehodno ustavo.

Po mnenju poznavalcev je razglasitev neodvisnega Južnega Sudana največji dogodek v Afriki po koncu apartheida v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja. Za odcepitev je na januarskem referendumu glasovalo skoraj 99 odstotkov volivcev v Južnem Sudanu.

Stopnjevanje nasilja
Referendum je bil del mirovnega sporazuma iz leta 2005, s katerim se je končal več kot dvajsetletni konflikt, v katerem je življenje izgubilo dva milijona ljudi, še enkrat toliko pa jih je moralo zapustiti svoje domove.

Čeprav je referendum minil brez večjih incidentov, pa je v zadnjih mesecih prišlo do trenj med severnim in južnim delom, še posebej ko je severna vojska maja zasedla z nafto bogato obmejno pokrajino Abjej, zaradi česar je na jug prebegnilo več kot 100.000 prebivalcev.

Status Abjeja bi morali rešiti na januarskem referendumu, ko bi se morali prebivalci odločiti, ali se bodo priključili severnemu ali južnemu delu. Zaradi zapletov pri registraciji volivcev to vprašanje ni bilo na dnevnem redu.

Temu je sledilo nasilje še v Južnem Kordofanu, edini še z nafto bogati pokrajini, ki je zanesljivo ostala v rokah severa. Severna vojska si je za tarčo izbrala civiliste v Nubskih gorah, od katerih so se mnogi borili v vrstah južne osvobodilne vojske. Upanje na prekinitev nasilja v Južnem Korodfanu je zbledelo prejšnji teden, ko je Bašir ukazal vojski, naj območje "očisti" upornikov.

Priprave na dolgo vojno
V Nubskih gorah se je pred nekaj dnevi mudil tudi slovenski humanitarec Tomo Križnar, ki je govoril o vse večjih napetostih, strahu in jezi tamkajšnjih prebivalcev, ki se že pripravljajo na "dolgo in krvavo vojno".

Vse več domačinov izginja in moški pošiljajo žene skupaj z otroci v jame v tamkajšnjih gorah, da bi jih zaščitili pred napadi sudanske vojske, katere kitajska letala mig in ruski antonovi vsak dan sejejo strah na nebu.

Domačini se bojijo, da se bodo oblasti v Kartumu po odcepitvi Južnega Sudana lotile "čiščenja" območja in začele uveljavljati strogo šeriatsko pravo brez ozirov na etnično raznolikost in tradicijo, je dejal Križnar.