Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 8 glasov
Ocenite to novico!
| Cilj Slovenije je ustvarjanje okolja, ki bo ugodno za uveljavljanje slovenskih nacionalnih interesov in za slovensko gospodarstvo. |
| Ključni motor reform in dejavnik stabilnosti v regiji je perspektiva članstva v Evropski uniji in Natu. |
| Potrebno bi bilo postaviti jasno časovnico, ki bi predstavljala cilj državam regije. |
Odnosi Slovenije z državami Zahodnega Balkana so izvrstni in partnerski, najboljši do zdaj, je Samuel Žbogar dejal ob predstavitvi vloge Slovenije na Zahodnem Balkanu.
Slovenski zunanji minister je v organizaciji Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) v Centru Evropa imel predavanje z naslovom "Slovenska zunanja politika in njena vloga na Zahodnem Balkanu", v katerem je predstavil dejavnosti slovenske zunanje politike v prihodnosti, s poudarkom na gospodarskem in razvojnem sodelovanju ter širitvi evroatlanstki operacij.
Osnova slovenskega delovanja na Zahodnem Balkanu so dvostranski odnosi, pri čemer ne gre le za krepitev le-teh, ampak je vzdrževanje raznovrstnih stikov pomembno tudi za razumevanje razmer in prenašanje sporočil. Minister z zadovoljstvom ugotavlja, da ima Slovenija v tem trenutku izvrstne in partnerske odnose z vsemi državami Zahodnega Balkana, ki jih je označil za najboljše do zdaj. Gre za odnose, ki temeljijo na zaupanju in na samozavestnem partnerstvu enakopravnih sogovornikov, in na teh temeljih je potrebno graditi naprej, je dejal Žbogar.
Odprta vprašanja, ki so zapuščina naše preteklosti, so predmet odkritih pogovorov in obojestranskih prizadevanj za reševanje. Slovenija odnose z vsemi državami gradi na vzdrževanju dosledne politično nepristranske drže, kar velja tudi za stike med državama, ki sicer stojita na nasprotnih bregovih, pri čemer je minister mislil na Srbijo in Kosovo.
Strategija je pripravljena
Žbogar je povedal, da so na ministrstvu pripravili celovito strategijo odnosa Slovenije do Zahodnega Balkana, ki jo bo vlada sprejela še ta mesec, nato pa jo bo obravnaval tudi odbor državnega zbora za zunanjo politiko. Naše dejavnosti na Zahodnem Balkanu morajo postati sistematične, je dejal minister, ki si želi tesnejšega sodelovanja z vsemi državami regije. Pri tem iščemo obojestransko korist na vseh področjih, ne le na gospodarskem. Omogočiti je potrebno čim bolj svoboden pretok ljudi, blaga, kapitala, storitev, znanja, izkušenj in idej. Po ministrovih besedah je omenjena strategija dokument, ki bo predstavljal podlago oziroma vzvod za okrepljeno, bolj usklajeno in koordinirano delovanje vseh slovenskih subjektov v regiji.
Cilj Slovenije je ustvarjanje okolja, ki bo ugodno za uveljavljanje slovenskih nacionalnih interesov in za slovensko gospodarstvo, kot tudi za medsebojno poglobljeno sodelovanje na vseh področjih skupnega interesa, je dejal Žbogar in zagotovil, da bo Slovenija v regiji ohranila dosedanji prispevek k ohranjanju stabilnosti in pomoči pri reformi varnostnega sektorja oziroma zagotavljanju vladavine prava.
Slovenija se bo trudila tudi za promocijo regije in uvrščanje te tematike na mednarodne konference, forume in zasednja, ki jih gosti Slovenija. Žbogar je poudaril, da morajo politični podpori slediti tudi konkretni projekti povezovanja, sodelovanja, prenosa izkušenj standardov in norm, namenjeni krepitvi vzpostavljanja kakovostne podlage za dokončanje tranzicije in zagotavljanja dolgoročne stabilnosti in vsestranskega razvoja. Zato Slovenija več kot 70 odstotkov dvostranske razvojne pomoči namenja Zahodnemu Balkanu. Če je bilo leta 2007 v sedem držav regije usmerjenih osem milijonov evrov pomoči, bo letos ta številka narasla na 13 milijonov.
Kriza prevzela pozornost članic EU-ja
Pri donatorjih v regiji je opaziti določeno naveličanost in zadržanost, kar je sicer bolj kot z dogajanjem v sami regiji povezano s trenutno finančno krizo ter s posvečanjem pozornosti drugim vprašanjem.
Ključni motor reform in dejavnik stabilnosti v regiji je perspektiva članstva v Evropski uniji in Natu, zato je po ministrovih besedah ključnega pomena, da se v praksi udejanja zaveza glede nadaljevanja širitve, vendar na žalost notranjepolitična realnost v nekaterih državah članicah ni naklonjena temu. Velik del krivde nosi gospodarska kriza, ki je iz notranjih razprav v številnih članicah izpodrinila številne teme, ki so bile pomembne in so v strateškem interesu EU-ja. In širitev je ena izmed njih, je poudaril minister.
Na tej točki minister prepoznava nalogo Slovenije, da se zavedamo te politične realnosti in jo usmrejamo tako, da zaveza širitve EU-ja in Nato ne bo postala talca gospodarske krize in z njo povezanih socialnih težav ter notranjega prestrukturiranja EU-ja. Politična relanost ne sme postati izgovor za neaktivnost, saj je dana jasna zaveza širitvi na Zahodni Balkan in te se je potrebno držati.
Potrebna je jasna časovnica
Ministrovo trdno stališče je, da so negativni signali v smislu postavljanja novih pogojev in zahtev lahko nevarni in predvsem kontraporduktivni, kar enako velja za nenehno ponavljanje neproduktivnih razprav, katerih rezultat so izrazi politične podpore brez realnega napredka.
Potrebno bi bilo postaviti jasno časovnico, ki bi predstavljala cilj državam regije, pravi minister in dodaja, da nekatere države članice EU-ja pri tem omenjajo leto 2014. Tudi minister meni, da bi bila to primerna in izvedljiva časovnica vključitve držav Zahodnega Balkana v EU, saj je namreč dejstvo, da so politične pohvale, ki naj bi kompenzirale dejanski napredek, izgubile učinek in pomenijo prazno dvigovanje pričakovanj, kar lahko vodi v pasivnost, zato je potrebno državam regije ravno osvetliti pot do EU-ja.
Malo hrbtenice pa ja imamo!!vsaj nekateri!
Ta zaostali balkan je bil slovenski motor gospodarstva-brez njega bi bili na stopnji Moldove-na zahodu imajo svoje izdelke ki prekašajo slovenske izdelke za nekajkrat
Zemlje koje su većim dijelom na balkanskom poluotoku:
* Albanija 100%
* Bosna i Hercegovina 100%
* Bugarska 100%
* Crna Gora 100%
* Grčka 84% (samo kopno)
* Kosovo 100%
* Makedonija 100%
* Srbija 73% (izuzevši Vojvodinu).
Rubne zemlje koje koje se samo manjim dijelom prostiru na balkanski poluotok:
* Hrvatska 47% (sve područje južno od Kupe i Save izuzev Jadranskih otoka)
* Slovenija 27% (zapadni dio)
* Rumunjska 9% (Dobrudža)
* Turska 5% (istočna Tračka)
Mnoge regije u državama navedenim kao dio Balkana znatno se razlikuju od ostatka regije, pa zato rubne države ne vole da ih zovu balkanskim zemljama. To prvenstveno vrijedi za Rumunjsku, Hrvatsku i Sloveniju, ali i za Grčku.
Druge zemlje koje ne spadaju u Balkan ali su blizu i/ili su igrale važnu ulogu u geopolitici, kulturi i povijesti Balkana:
* Cipar 0%
* Mađarska 0% (vidi Austro-Ugarska)
* Austrija 0% (vidi Austro-Ugarska)
* Italija (vidi Trst)
* Rusija (vidi Povijest Srbije)