Slovenija vztraja, da je vprašanje hrvaških varčevalcev vprašanje nasledstva. Foto: MMC RTV SLO
Slovenija vztraja, da je vprašanje hrvaških varčevalcev vprašanje nasledstva. Foto: MMC RTV SLO
Ljubljanska banka
Spor med Slovenijo in Hrvaško zadeva le tiste varčevalce, ki so svoje devizne vloge prenesli na hrvaške banke in so denar tudi dobili. Tisti, ki se za prenos sredstev niso odločili in so jih pustili na računih LB Zagreb, tožbe vlagajo ločeno. Foto: RTV SLO


"Dolžnik ni več le LB in NLB kot njegova naslednica, ampak tudi država Slovenija. Varčevalci so do zdaj dobivali tožbe, niso pa dobili izplačila denarja, temveč so naleteli na prazne police. Če bo presoja Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu postala pravnomočna, se bo ta polica imenovala proračun. Slovenija bo morala plačati 150 milijonov evrov," je dejal za Jutarnji.hr Rogić.
Ob tem je dejal, da v primeru pravnomočne sodbe sodišča v Strasbourgu hrvaškim varčevalcem ne bo več treba vlagati novih tožb, saj so te drage.
"Poleg tega pa sodišče niti ne bo več sprejemalo novih primerov, saj bi jim zmanjkalo časa za kar koli drugega. Zato so se odločili za precedenčno sodbo, in če bo ta postala pravnomočna, bodo imeli pravico do odškodnine vsi tisti varčevalci, ki še niso dobili izplačila, in sicer pod istimi pogoji, kot tisti, ki so odškodnino že dobili."
Hrvaška in Slovenija zaprosili za pomoč
Sodba pa bi lahko zapletla pogajanja o t. i. prenesenih varčevalnih vlogah. Gre za hrvaške varčevalce, ki jih je poplačalo 20 hrvaških bank, denar za to pa so dobile iz hrvaškega proračuna.

Pogajalca obeh držav, Franc Arhar in Zdravko Rogić, sta se sicer dogovorila, da bosta državi znova zaprosili sodišče za mednarodne poravnave v Baslu za posredovanje v pogajanjih, ki bi jih vodili v okviru pogajanj o nasledstvu, pri čemer bi morale sodelovati vse nekdanje jugoslovanske republike.
Postavlja pa se vprašanje, ali je BiH še zainteresiran za pogajanja, ko pa nima prenesenih varčevalnih vlog in sodba v Strasbourgu povsem zadovoljuje zahteve njihovih varčevalcev, piše spletni portal.

MZZ: Ne moremo napovedati, kaj bo storilo Sarajevo
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so dejali, da konkretnih številk, ki jih navaja Rogić, trenutno ne morejo komentirati. Spomnili so, da Erjavec še ni prejel odgovora hrvaške strani na pismo Pusićevi, v katerem je ob svojem soglasju z reševanjem primera pred baselskim sodiščem poudaril, da je nadaljevanje pogajanj in iskanje dokončne rešitve v okviru BIS-a mogoče, če bo hrvaška vlada umaknila pooblastili v tožbah, vloženih na hrvaških sodiščih.

Na MZZ-ju so še povedali, da ne morejo napovedati, kaj bo storilo Sarajevo. Ob tem so poudarili, da se sodba sodišča v Strasbourgu nanaša na primere v BiH-u ter da med primeroma varčevalcev iz BiH-a in Hrvaške ni neposredne povezave, tudi če gre za neprenesene vloge.