Kot je pojasnilo sodišče v Sarajevu, obstaja upravičeni sum, da so osumljenci storili vojne zločine proti vojnim ujetnikom in osebam srbske narodnosti v letih 1992 in 1993 na območju, ki je bilo pod nadzorom HVO-ja.

Sodišče je enomesečni pripor odredilo, da bi preprečilo pobeg osumljencev, vplivanje na priče in uničenje dokazov ali sledi, ki so pomembne za postopek. V priporu bodo ostali najdlje do 30. novembra ali do nove odločitve sodišča.

Poleg organizatorja obrambe in vojaškega poveljnika na območju Orašja 64-letnega Matuzovića so v priporu končali še nekateri poveljniki, kot je poveljnik 106. brigade HVO-ja Ivo Oršolić. Prijetje so zahtevale oblasti iz Banjaluke, ker so se domnevni vojni zločini zgodili na območju današnje Republike Srbske.

Poslabšanje odnosov med državama?
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je izjavila, da je presenečena nad prijetjem nekdanjih pripadnikov HVO-ja, ki so tudi hrvaški državljani. Ocenila je, da bi lahko dogodek poslabšal odnose med Hrvaško in BiH-om.

Kot je dodala, bo zahtevala poročila hrvaških obveščevalnih služb, da bi ugotovili, ali so se pojavile napake v njihovem delovanju v primeru prijetih Hrvatov, ter omenila možnost, da bo sklicala sejo sveta za nacionalno varnost.

Hrvaški mediji ocenjujejo, da so prijetja klofuta hrvaški vladi, ker so sledila le dva dni po uradnem obisku hrvaškega premierja Andreja Plenkovića v BiH-u.

Hrvaški generalski zbor, v katerem je vrsta upokojenih hrvaških generalov, opozarja, da pristojne institucije v BiH-u obravnavajo še približno 900 Hrvatov zaradi suma vojnih zločinov. Trdijo, da so večkrat opozorili hrvaško vlado na morebitne aretacije Hrvatov v BiH-u, a ni bilo odziva.