Največ protestnikov se je zbralo v Madridu. Foto: EPA
Največ protestnikov se je zbralo v Madridu. Foto: EPA
Valencia
Množica protestnikov v Valencii. Foto: EPA

Španski sindikati ocenjujejo, da se je v 60 mestih po vsej državi zbralo pol milijona udeležencev, shodi pa naj bi bili uvod v splošno stavko zaradi reforme trga dela, ki je napovedana za 29. marec. V skladu z reformo bodo delodajalci lažje odpuščali delavce in tudi lažje znižali plače, določili delovne naloge ter spreminjali urnike zaposlenih.

Omejene bodo tudi pogajalske možnosti sindikatov pri določanju urnih postavk. Sindikati in opozicijski socialisti se bojijo, da bo reforma prispevala k upadanju delovnih mest. Največja španska sindikata UGT in Comisiones Obreras poudarjata, da reforma prinaša enostransko zmanjšanje pravic delavcev in opozarjata, da gre za socialno nesprejemljiv način izhoda iz krize.

Boj proti visoki brezposelnosti
Konservativna vlada se trudi oživiti špansko gospodarstvo in zmanjšati raven brezposelnosti, ki znaša 23 odstotkov, med mladimi pa jih je brez dela skoraj polovica. Oblasti se ne strinjajo z oceno sindikatov in opozicije, saj so prepričane, da bo srednjeročni učinek ravno nasproten in bo reforma spodbudila zaposlovanje ter znižala delež tistih, ki so zaposleni za določen čas.

Minister za gospodarstvo Luis de Guindosa meni, da je reforma del "najbolj ambicioznega reformnega programa" v demokratični zgodovini Španije.

Španija se je leta 2009 zavezala, da bo javnofinančni primanjkljaj letos znižala na 4,4 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa na tri odstotke. Premier Mariano Rajoy je sicer prejšnji teden sporočil, da bodo letos primanjkljaj skušali znižati na 5,8 odstotka BDP-ja, medtem ko napovedi za leto 2013 za zdaj še niso spremenili.

Glede na zadnje javnomnenjske raziskave večina Špancev ne verjame, da bo reforma trga dela prinesla rešitev za gospodarsko močno oslabljeno državo, a kljub temu ne podpirajo splošne stavke, saj jih kar 67 odstotkov meni, da bi ta le še poslabšala že tako slabe gospodarske razmere in škodila ugledu države na mednarodnih finančnih trgih.