Neodvisnost Katalonije se vse bolj odmika. Foto: Reuters
Neodvisnost Katalonije se vse bolj odmika. Foto: Reuters
Mariano Rajoy
Evropski voditelji stojijo trdno ob strani španskemu premierju Rajoyu. Foto: Reuters
Španija: januarja volitve v Kataloniji

To je v pogovoru na nacionalni televiziji izjavila članica socialistov (PSOE) Carmen Calvo. Iz senata, zgornjega doma španskega parlamenta, pa so sporočili, da bi lahko glasovanje za uvedbo 155. člena potekalo konec prihodnjega tedna. Premier Mariano Rajoy namreč ne more sam sprožiti 155. člena. S predlogom konkretnih ukrepov se mora obrniti na senat, v katerem ima njegova Ljudska stranka 149 od 266 sedežev. Pristojni odbor mora najprej potrditi premierjev predlog in nato senatu v glasovanje predložiti točno določene pravne ukrepe. Po besedah tiskovne predstavnice senata bi lahko glasovanje potekalo 27. oktobra.

Premier Rajoy je za soboto sicer sklical izredno zasedanje svojega kabineta, po katerem naj bi po napovedih sprožil 155. člen, ki omogoča uvedbo neposrednega nadzora španske vlade Kataloniji. Uvedba še nikoli prej uporabljenega člena sicer pušča odprta številna vprašanja.

Rajoy: "Dosegli smo kritično točko"
Rajoy je po vrhu Evropske unije v Bruslju povedal, da je njegova vlada glede Katalonije dosegla kritično točko. "Z vsemi sredstvi smo se skušali izogniti težki situaciji," je poudaril. "Vendar boste razumeli, da je državi in vladi EU težko gledati nespoštovanje pravne države z izvedbo referenduma," je dodal španski premier.

Kralj Filip obsoja "nesprejemljiv poskus odcepitve"
Španski kralje Filip VI. jedejal, da bo Španija na "nesprejemljiv poskus odcepitve" Katalonije odgovorila z demokratičnimi in ustavnimi sredstvi. Kot je dejal, Katalonija je in bo ključen del sodobne Španije. "Španija se sooča s nesprejemljivim poskusom odcepitve dela svojega državnega ozemlja in na to bomo odgovorili skozi legitimne demokratične institucije," je dejal Felipe v govoru na slovesnosti ob podelitvi nagrad princese Asturije v Oviedu.

Kot je poudaril, bo država ukrepala "znotraj meja ustave in skladno z vrednotami in načeli parlamentarne demokracije, v kateri živimo zadnjih 39 let". "Nočemo se odreči temu, kar smo zgradili skupaj," je dejal kralj in dodal, da je Španija premagala napake iz preteklosti, s čimer je verjetno meril na obdobje Francove diktature, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zgodovina bo napisana na novo
Španska vlada je namreč od katalonskega regionalnega voditelja Carlesa Puigdemonta zahtevala neposreden odgovor, ali so dejansko razglasili neodvisnost, poleg tega pa tudi odpoved prizadevanjem za odcepitev. Puigdemont je odgovoril z grožnjo razglasitve neodvisnosti, ki je regionalni parlament še ni izglasoval, če bo Madrid še naprej sprejemal represivne ukrepe, kar so v Madridu razumeli kot odklonilni odgovor na svoje zahteve. Napovedali so nadaljevanje postopkov v skladu s 155. členom ustave, ki je bila sprejeta leta 1978, po koncu Francove diktature.

Kot določa še nikoli uporabljeni člen, lahko Madrid, če regionalna vlada krši ustavna določila ali "ravna na način, ki resno ogroža splošni interes Španije", sprejme "nujne ukrepe za zagotovitev njenega ravnanja v skladu s tem interesom". Prvi korak, ki predvideva uradni poziv predsedniku regionalne vlade, naj upošteva v ustavi določene obveznosti, je Madrid že storil. Nadaljnji konkretni ukrepi pa v členu niso opredeljeni, zato se odpira vprašanje, kakšno pot bo dejansko ubral Madrid.

Lahko bi se odločil za prevzem neposrednega nadzora nad Katalonijo, odstavitev katalonske vlade in razpustitev parlamenta ter razpis novih regionalnih volitev. Najverjetneje bi prišlo tudi do zamenjav na nekaterih drugih ključnih položajih, kot je na vrhu katalonske regionalne policije in civilne zaščite. Kot je v ponedeljek v pismu Puigdemontu zapisal Rajoy, uporaba 155. člena nikakor ne pomeni razveljavitve avtonomije pokrajine, temveč gre za "ponovno vzpostavitev zakonitosti v avtonomiji". Puigdemont po drugi strani v tem ukrepu vidi prekinitev avtonomije.

EU je nedvoumen pri podpori Madridu
Podporo Rajoyu so v četrtek ob prihodu na vrh EU-ja znova izrekli številni evropski voditelji, med njimi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Poudarili so, da je katalonska kriza špansko notranje vprašanje, ki mora biti rešeno v okviru španske ustave.

Španija: januarja volitve v Kataloniji