V provinci Alep je kljub prenehanju sovražnosti zelo nemirno. Foto: Reuters
V provinci Alep je kljub prenehanju sovražnosti zelo nemirno. Foto: Reuters
V Ženevi so pogajalci sedli za isto mizo in mirovni pogovori se nadaljujejo. Foto: Reuters

Pri organizaciji za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch (HRW) so pozvali Turčijo, naj odpre meje, poroča STA. "Medtem ko civilisti bežijo pred borci IS-ja, Turčija odgovarja s pravim strelivom, namesto da bi izrazili sočutje," je bil do Turčije oster raziskovalec pri HRW-ju Gerry Simpson, ki je dodal: "Ves svet govori o boju proti IS-ju, tisti, ki so med najverjetnejšimi žrtvami groznih zlorab, pa so ujeti na napačni strani zidu."

Številni od teh, ki bežijo, so bili že nastanjeni v šotoriščih ob meji s Turčijo. Zbežali so v druga šotorišča oziroma kraje, čeprav je bilo nevarno tudi tam, so še sporočili iz HRW-ja, ki torej obtožuje Turčijo, da strelja na tiste, ki so skušali prečkati meji. Pri HRW-ju so v pozivu Turčiji dodali, da so bile družine, ko so bežale pred IS-jem, primorane skopati jarke, da so se lahko skrile, piše BBC.

Kaj to pomeni za nadaljevanje mirovnih pogajanj?
Boji na severu države so se okrepili in predstavljajo grožnjo krhkemu premirju, ki velja od konca februarja. Sicer prenehanje sovražnosti velja za vladne sile in upornike, še vedno pa se borijo proti terorističnim skupinam, kakršni sta IS in Fronta Al Nusra, sirska veja Al Kaide. Nasilje je zasenčilo nadaljevanje mirovnih pogovorov v Ženevi, kjer pričakujejo tudi predsednika Bašarja Al Asada. Glavna uporniška skupina je sicer dejala, da je pripravljena na pogovore s člani vlade, ki niso bili vpleteni v pobijanja, a nočejo govoriti s samim Asadom.

Aktivisti pravijo, da naj bi vladne sile obstreljevale uporniške cilje v provinci Alep in prekinile oskrbovalno linijo opozicijskih borcev. Zadnja dva tedna vladne sile izvajajo ofenzivo v Alepu, imajo pa pomoč ruskih zračnih sil, Iranske revolucionarne garde in enot libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah. Na severu skrajneži IS-ja skušajo zavzeti številne vasi v bližini turške meje. Kot poroča Sirski observatorij za človekove pravice, na tem območju potekajo zračni napadi na položaje IS-ja, ki jih po njihovih navedbah najverjetneje izvaja mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA.

Obnova Sirije bi stala okoli 180 milijard dolarjev
Mednarodna skupnost je izrazila zaskrbljenost nad položaj v provinci Alep in vpliv te na mirovna pogajanja. Pozivajo sprte strani, naj spoštujejo premirje, naj sledijo zavezi prekinitve ognja in naj se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi vodili k dodatni destabilizaciji. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je zaveznik Asada, je dejal, da podrobno spremlja dogajanje v Alepu, ob tem pa je izrazil upanje, da bodo mirovna pogajanja vodila k novi sirski ustavi in zgodnjim volitvam. Tudi posebni odposlanec Združenih narodov za Sirijo Staffan de Mistura je sprti strani opozoril, naj sprejmeta ukrepe za politično tranzicijo.

Medtem je Svetovna banka ocenila približno vrednost obnove opustošene Sirije. Ta naj bi znašala več okoli 180 milijard dolarjev. Predsednik Svetovne banke Džim Jong Kim je dejal, da se "Sirci verjetno ne bodo želeli vrniti domov, če šol, bolnišnic in drugih objektov ne bodo obnovili". Zaradi padca cen nafte ga skrbi, kdo bi lahko financiral obnovo sirske infrastrukture. Prejšnji mesec je Asad približno škodo petletne državljanske vojne, ki je zahtevala več kot 250.000 žrtev, več kot deset milijonov ljudi pa je razseljenih, ocenil na 200 milijard dolarjev.