Svet
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 11 glasov Ocenite to novico!
Beograd
V Beogradu se je na protestih proti sporazumu zbralo le nekaj tisoč ljudi. „Sporazum je na ulice pripeljal na stotine ljudi. Stotine? Samo? Pred leti bi jih pričakovali na desettisoče,“ je za MMC dejal James Ker-Lindsay, avtor knjige o kosovski poti do državnosti. Foto: EPA
       Mednarodno gledano je to diplomatska zmaga za Srbijo. A to ne pomeni, da je to diplomatski poraz za Kosovo.       
 Kosovska novinarka Jeta Xharra
Kosovske oblasti si od sporazuma obetajo prevzem suverenosti nad severnim delom ozemlja Kosova, ki je pod nadzorom kosovskih Srbov. Ti kosovskih institucij namreč ne priznavajo, sporazum o ureditvi odnosov pa zavračajo. Foto: EPA
       To je zdaj prioriteta, ne več ohraniti Kosova znotraj Srbije, ampak Srbe znotraj Kosova.       
 James Ker-Lindsay, poznavalec jugovzhodne Evrope in raziskovalec na LSE
Srbska vlada trdi, da je od zveze Nato dobila zagotovila, da kosovska vojska ne bo imela vstopa v srbske občine na severu Kosova. V sporazumu to sicer ni zapisano. Foto: EPA
       Prvi korak je vedno najtežji. Trenutno državno vodstvo ni zlahka sprejelo te odločitve. Bilo je potrebnih veliko časa in pogovorov v trikotniku Nikolić – Vučić – Dačić.       
 Dragan Bujošević, odgovorni urednik Politike
Srbi na severu Kosova (tam jih živi približno 45.000, vseh Srbov na Kosovu pa je približno 220.000) protestirajo proti sporazumu, ki sta ga sprejeli srbska in kosovska vlada, potrdila pa sta ga tudi oba parlamenta. Ne želijo namreč živeti na neodvisnem Kosovu. Foto: EPA
       Mislim, da je sporazum izčrpal naše vodstvo. Ta dialog je tako dolgo visel nad Kosovom, da sem vesela, da je tega konec, a nisem zadovoljna za rezultatom.       
 Kosovska novinarka Jeta Xharra
Premier Ivica Dačić (levo) in podpredsednik vlade Aleksandar Vučić (desno) sta zaradi sporazuma s Prištino prejela številne grožnje. Skrajni nacionalisti ju namreč obtožujejo izdaje. Foto: EPA
       Mislim, da se je v ozadju močno pritisnilo na Prištino in Albanijo, da v nobenem primeru ne sme biti težav v dolini Preševa na jugu Srbije. Če bodo morali Srbi na severu Kosova živeti v Kosovu, bodo morali tudi Albanci na jugu Srbije sprejeti, da bodo živeli v Srbiji in da ne bo več spreminjanja meja       
 James Ker-Lindsay
James Ker-Lindsay, avtor knjige "Kosovo: Pot k izpodbijani državnosti na Balkanu", ne dvomi, da gre Srbija v smeri priznanja Kosova. Foto: James Ker-Lindsay
       Nihče iz srbske politične elite v doglednem času ne bo priznal neodvisnega Kosova. Nasprotno. Na vse načine se bodo trudili, da do formalnega priznanja ne pride.       
 Dragan Bujošević
Srbski premier Ivica Dačić, visoka predstavnica EU-ja za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton, namestnik generalnega sekretarja zveze Nato Alexander Verschbow in kosovski premier Hashim Thaci v Bruslju po sprejetju sporazuma. Foto: EPA

Dodaj v

"Sporazum med Srbijo in Kosovom so lahko sklenili le nacionalisti"

Korak k srbskemu priznanju Kosova ali le zaščita srbske manjšine?
28. april 2013 ob 06:35
Beograd/Priština/London - MMC RTV SLO

Čeprav sta sporazum o ureditvi odnosov z veliko večino potrdila tako srbski kot kosovski parlament, je njegovo izvajanje pod vprašajem, so za MMC dejali sogovorniki iz Srbije, Kosova in Londona.

Sporazum, ki sta ga po desetih krogih pogajanj 19. aprila v Bruslju parafirala srbski in kosovski premier, Ivica Dačić in Hashim Tachi, nato pa so ga potrdili tudi obe vladi in oba parlamenta, so srbske in kosovske oblasti ter EU-ja označili za prelomen. Sporazum v 15. točkah za Srbe na Kosovu predvideva visoko stopnjo avtonomije, a znotraj kosovskega pravnega reda. Kosovo naj bi tako končno dobilo suverenost nad svojim celotnim ozemljem.

Po treh letih pogajanj je to zame zelo majhen korak. To ni dober sporazum za Kosovo. Pomislite, Srbija bo dobila začetek pogovorov za vstop v EU, mi pa naj bomo zadovoljni že s tem, da Srbija ne bo kršila zakonov na Kosovu. Dolgoročno gledano, je morda dober začetek, a če je trajalo toliko, da smo prišli do tega, bo trajalo še leta, da bomo prišli do prave normalizacije," je za MMC dejala Jeta Xharra, kosovska novinarka Balkan investigative reporting networka.

Evropska komisija je le tri dni po parafiranju sporazuma vladam članic Unije predlagala, da Srbiji v juniju dodeli datum za začetek pristopnih pogajanj. Je cena za vstop v EU za Srbijo torej priznanje neodvisnega Kosova? Tudi tako naj bi se lahko razumelo vsebino sporazuma.

Srbska vlada, nasprotno od kosovske, vztraja, da nikakor ne gre za priznanje Kosova in da sporazum le ščiti srbsko manjšino na Kosovu. Da bi utrdile tak vtis, so srbske oblasti zelo pazile ob obravnavanju sporazuma. Potrdila ga je vlada, skupščina pa je sprejela zgolj vladno poročilo o političnih in tehničnih pogajanjih s Prištino, ki vključuje tudi sporazum iz Bruslja. Če bi ga sprejela tudi skupščina, bi namreč kazalo, da je govor o mednarodnem sporazumu.

Stvar interpretacije
"Vsekakor to ni polno priznanje. V sporazumu ni ničesar, kar bi pomenilo srbsko priznanje neodvisnega Kosova. Sporazum se lahko razume tudi kot srbsko priznanje kosovskih meja in da Priština nadzira to območje, vendar Srbija še vedno lahko vztraja, da je Kosovo le pokrajina Srbije. Kosovo pa trdi, da gre za sprejemanje kosovskih institucij in ustave, po kateri je Kosovo od Srbije neodvisno, torej ga je Srbija priznala. Gre za vprašanje razumevanja sporazuma,“ pa je za MMC dejal James Ker-Lindsay, raziskovalec na London School of Economics, poznavalec jugovzhodne Evrope in avtor knjige "Kosovo: Pot k izpodbijani državnosti na Balkanu".

Na različne interpretacije sporazuma je v pogovoru za MMC opozoril tudi odgovorni urednik srbskega dnevnika Politika Dragan Bujošević, ki sporazum sicer vidi kot pozitiven. "Ta sporazum ima v sebi en problem, in to je, da bo različno interpretiran v Srbiji, na Kosovu in pri Srbih na severu Kosova. Vedno bodo polemike, kaj zares predvideva, kaj v njem piše in kako se bodo reševale vse tiste stvari, teh pa je milijon, ki s sporazumom sploh niso urejene. Obe strani bosta poskušali interpretirati ta sporazum na način, da bosta zase izvlekli največ in dali najmanj," je dejal Bujošević.

Kaj za koga?
Kaj bosta torej Srbija in Kosovo iz sporazuma, ki mu sledijo mučna pogajanja o konkretni ukrepih, izvlekla? Sporazum predvideva ustanovitev Skupnosti srbskih občin na Kosovu, ki bo štela deset občin, od tega štiri na severu. Skupnost občin bo imela popoln nadzor na področju gospodarskega razvoja, izobraževanja, zdravstva in urbanega ter ruralnega razvoja, pravi sporazum. Policija bo sicer enotna in kosovska, tudi na severu, a njena etnična sestava bo sorazmerna, poleg tega pa bo Skupnost občin izbirala regionalnega poveljnika policije.

Pravosodna oblast bo vključena v kosovski pravni red. Prizivno sodišče v Prištini bo vzpostavilo panel, v katerem bo večina sodnikov kosovskih Srbov, ki se bodo ukvarjali z zadevami v vseh občinah z večinskim srbskim prebivalstvom. Obe strani sta se s sporazumom tudi obvezali, da druga druge ne bosta blokirali pri evropskih povezovanjih.

Na Kosovu se vsi sprašujemo, kaj smo dobili s sporazumom, pravi Xharra. "Ne pozabite, vladajoči razred je tri leta vodil dialog, vsa njegova energija je bila vložena v ta dialog. In kaj dobimo? Niti liberalizacije vizumskega režima. Smo zadnja država v Evropi, iz katere v Evropo ne morete potovati brez vizuma, nimamo niti svoje mednarodne telefonske številke. Zato se večina Kosovcev sprašuje, kaj smo s sporazumom sploh dobili, če se ne bodo razpustile niti vzporedne institucije Srbov na severu?“

Bujošević pa neke koristi za Kosovo vendarle vidi. "To je na neki način pot Prištine, da vstopa v bolj normalne odnose s srbsko skupnostjo, ki je ostala na Kosovu. Ti odnosi so namreč še naprej katastrofalni. Srbi na Kosovu niso varni. Od leta 1999 je bilo na Kosovu ubitih več kot 1000 Srbov in niti eden odgovoren za te umore ni bil prijet. To dovolj pove o tem odnosih, ki obstajajo med Prištino in srbskimi prebivalci Kosova. Mislim, da Kosovo tako skuša urediti odnose s srbsko skupnostjo na Kosovu."

Mimo Srbov na Kosovu ne bo šlo
A da bi bil sporazum izvajan,ga morajo sprejeti predvsem kosovski Srbi, ti pa so že izrazili ostro nestrinjanje z njim. "Brez njihovega dejavnega sodelovanja preprosto ni mogoče uresničevati sporazuma," opozarja Bujošević. S tem se strinja tudi Xharra, vendar meni, da gre pri nasprotovanju sporazumu bolj za koristoljubne kot domoljubne vzgibe. "Največji problem za izvajanje sporazuma so v bistvu tihotapske mreže, ki so se vzpostavile na severu Kosova. Zelo težko bo pripraviti tiste, ki so tako dolgo časa nezakonito trgovali ter naredili iz severa Kosova divji zahod in brezcarinsko območje, da začnejo spoštovati zakone," je dejala.

Ker-Lindsay pa meni, da "če bodo želeli kosovski Srbi sporazum ovirati, bodo morali to početi brez pomoči Beograda, saj ta sporazuma zdaj ne more preklicati. Srbska skupnost na severu je tako potencialno močno izolirana. To sicer nobeni strani ne bo olajšalo življenja, a pomeni, da organiziran odpor Prištini ne bo imel več takšne podpore Beograda."

Sporazum sklenili nacionalisti – ironija?
Eni izmed najostrejših kritikov sporazuma v Srbiji so v nacionalistični Srbski radikalni stranki (SRS). Iz te stranke izhajata tudi predsednik države Tomislav Nikolić in podpredsednik vlade Aleksandar Vučić, ki sta leta 2008 zapustila SRS in ustanovila Srbsko napredno stranko (SNS), ves čas pa ohranjala trdo pozicijo v odnosu do Kosova. Je torej presenetljivo, da je ravno nacionalistom uspelo skleniti sporazum, ki gre zelo daleč v priznanju Kosova kot neodvisne države? "Pred približno sedmimi leti sem ljudem iz SRS-a, ki so zdaj v SNS-u, rekel, da bodo nekega dne oni sklenili tak sporazum s Kosovom. To preprosto delajo nacionalisti, trgs ni mogel storiti niti Boris Tadić (prejšnji predsednik, op. a) niti Čedomir Jovanović (predsednik Liberalnodemokratske stranke, op. a.). Onadva sta že vnaprej izdajalca, nista domoljuba. Običajno tisti, ki so nacionalno bolj označeni, opravijo takšna težka dela, povezana z interesi države in naroda," je pojasnil Bujošević.

To ne preseneča niti Ker-Lindsaya. „Pogosto je tako, da so sporazumi, ki jih doseže trda struja, toliko močnejši. Problem Demokratske stranke in predsednika Tadića je bil ta, da so bili zaradi svoje zmernosti toliko bolj odprti za napade nacionalistov. To pa ni tako lahko v primeru Srbske napredne stranke. Bolj preseneča, kako hitro je do sporazuma prišlo. A večina ljudi v Srbiji se zaveda realnega stanja in mislim, da so si tudi nekateri nacionalisti oddahnili,“ je dejal Ker-Lindsay.

Srbi siti Kosova
Proti sporazumu je v Srbiji sicer bilo nekaj protestov, a na njih se je zbralo le približno 2.000 ljudi. Kako to? „Javnomnenjske raziskave so v zadnjem času pokazale, da v Srbiji večina ljudi razume, da se mora to vprašanje končno rešiti, da ne more biti vprašanje Kosova celo življenje popolnoma odprto," je pojasnil Bujošević. Podobno meni tudi Ker-Lindsay. "Pogosto potujem v Srbijo in ljudje, ne zgolj v Beogradu, so siti Kosova. Zanje je veliko drugih stvari, ki so veliko pomembnejše v vsakdanjem življenju. Gospodarski položaj je, podobno kot v drugih državah na območju, slab. Ljudje so sprejeli, da je Kosovo izgubljeno. To ne pomeni, da so s tem zadovoljni, a to sprejemajo. Stališče, ki ga imela vlada prej, je državi preprečevalo, da se premakne naprej,“ je dejal.

Ker-Lindsay poleg tega opozarja, da si Srbija Kosova zares niti več ne želi. „Kaj bi se zgodilo, če bi Kosovo jutri reklo: Dobro, bomo del Srbije, a hočemo podpredsednika, morda tudi rotirajoče predsedstvo, hočemo 30 odstotkov poslanskih mandatov, 30 odstotkov položajev v javni upravi, 30 odstotkov veleposlanikov, 30 odstotkov v oboroženih silah. Srbi pravijo, da to ni tisto, kar bi si želeli."

Odpira sporazum Kosovu vrata v ZN?
Srbska vlada je že opozorila, da si bo morala zdaj diplomatsko prizadevati, da bo preprečila morebiten val mednarodnih priznanj Kosova, češ da bi se lahko sporazum razumel kot srbsko priznanje kosovske državosti. Kot samostojno državo Kosovo sicer priznava približno polovica članic ZN-a.

Xharra opozarja na 14., predzadnjo točko sporazuma, ki pravi: "Obe strani se obvezujeta, da druga druge ne bosta blokirali niti spodbujali drugih, da preprečujejo evropska povezovanja druge strani."

"Iz sporazuma je bil umaknjen stavek, ki je bil v igri še pred dvema tednoma in ki je izrecno pravil, da Srbija ne bo preprečevala vstopa Kosova v ZN," je dejala Xharra in dodala, da je 14. točka zapisana zelo splošno. Srbija torej Kosova ne bo ovirala pri vstopu v EU, nič pa ne piše o srbskem oviranju Kosova pri vstopu v ZN. A, ker je članstvo v ZN-u pogoj za članstvo v EU-ju, sporazum Srbiji preprečuje tudi to blokado, opozarjajo srbski kritiki sporazuma.

Na koncu koncev pa Kosovu članstva v ZN-u ne bo blokirala Srbija, temveč kot članici Varnostnega sveta kvečjemu Rusija in Kitajska. Obe državi imata svoje notranje razloge za nepriznanje Kosova, prav tako tudi pet članic EU-ja, ki Kosova še niso priznale, je dejal Ker-Lindsay.

Satira pojasni najbolje
Tako Srbija kot Kosovo sta morala prekiniti status quo, ki je bil za obe strani nevzdržen. Za srbsko vlado je bil ta korak posebej težak. Ob neskončnem številu člankov in analiz tako regionalnih kot svetovnih medijev in strokovnjakov pa se zdi, da je položaj najbolje pojasnil srbski satirični portal njuz.net. Nekaj dni po sprejetju sporazuma so tako v članku zapisali: "Premier Srbije Ivica Dačić je zavrnil kritike, ki so se slišale na včerajšnjem shodu v Kosovski Mitrovici, in zaprosil kosovsko vlado za vizum, da bi tamkašnjim prebivalcem osebno pojasnil, da Kosovo ni neodvisno."

Boris Vasev
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo