Kombinat Trepča, ki poleg sedmih rudnikov zajema še 14 drugih obratov, načeloma trenutno upravlja kosovska agencija za privatizacijo. A vodenje podjetja je dejansko ločeno. Okoli 30 odstotkov premoženja vodijo Srbi, preostalo pa kosovski Albanci. Foto: Reuters
Kombinat Trepča, ki poleg sedmih rudnikov zajema še 14 drugih obratov, načeloma trenutno upravlja kosovska agencija za privatizacijo. A vodenje podjetja je dejansko ločeno. Okoli 30 odstotkov premoženja vodijo Srbi, preostalo pa kosovski Albanci. Foto: Reuters
Trepča
Podjetje Trepča naj bi bilo vredno več kot štiri milijarde evrov. Foto: AP

Po jeznih odzivih Beograda je kosovska vlada danes umaknila osnutek zakona o javnih podjetjih, s katerim naj bi pod njen nadzor prišlo rudarsko podjetje Trepča, ki si ga lasti s Srbijo. Vlada v Prištini bo sporni osnutek zakona nadomestila z drugim, ki naj bi med določal tudi roke za sanacijo 22 podjetij, med katerimi je tudi Trepča. Ta podjetja trenutno upravlja kosovska privatizacijska agencija.

Z novim osnutkom naj bi se strinjali tudi srbski ministri v kosovski vladi, ki so prejšnjemu osnutku ostro nasprotovali in v nedeljo celo zagrozili z bojkotom vladnega dela. Nadomestni zakonodajni predlog predvideva, da bi morala podjetja, ki jih upravlja agencija za privatizacijo, najpozneje v 36 mesecih pripraviti sanacijske načrte in jih tudi izvesti.

Rudarji zahtevajo rešitev
Kot poroča Al Džazira Balkans, pa okoli 250 rudarjev od kosovske vlade in parlamenta zahteva sprejetje zakona o javnih podjetjih, saj bi tako rudniku omogočili podaljšanje roka za prestrukturiranje, s čimer bi se izognili morebitnemu stečaju na zahtevo upnikov. Skrajni rok za prestrukturiranje je bil 2. februar. Sporočilo rudarjev naj bi se med drugim glasilo, naj politične stranke ne zlorabljajo Trepče, saj je od nje odvisno življenje prebivalcev Kosova.

Politikom so dali 24 ur časa, da jim pojasnijo zakonske postopke in povedo konkretne korake, s katerimi bodo našli skupni jezik. Rudarje so danes že obiskali direktor Trepče, župan Mitrovice in predstavniki opozicije.

Vodenje podjetja je ločeno
Rudnik je že več let, tako kot precej zadev na Kosovu, razdeljen na srbski in albanski del, zato ima od leta 2005 tudi dvojno vodstvo. Kombinat, ki poleg sedmih rudnikov zajema še 14 drugih obratov, načeloma trenutno upravlja kosovska agencija za privatizacijo. A vodenje podjetja je dejansko ločeno. Okoli 30 odstotkov premoženja vodijo Srbi, preostalo pa kosovski Albanci.

V Srbiji, ki neodvisnosti Kosova ne priznava, menijo, da je formalno rudnik še vedno last Srbije, medtem ko v Prištini menijo, da so naravna bogastva na ozemlju Kosova last države Kosovo. Beograd med drugim trdi, da 56 odstotkov premoženja Trepče pripada srbskemu razvojnemu skladu, še 22 odstotkov pa različnim srbskim državnim podjetjem in bankam, izmed katerih pa jih nekaj sploh več ne obstaja. Skupna vrednost podjetja Trepča je sicer ocenjena na 4,31 milijarde evrov. Direktor vladnega urada za Kosovo Marko Đurić je poudaril, da je od rudnika Trepča odvisnih 4.000 srbskih rudarjev na Kosovu in okoli 20.000 članov njihovih družin.

Največje rudarsko podjetje v Jugoslaviji
Rudarsko podjetje Trepča je bilo največje rudarsko podjetje v socialistični Jugoslaviji, v katerem je bilo več kot 20.000 zaposlenih. Izkopalo je okoli 70 odstotkov mineralnih surovin v nekdanji državi. Podjetje je imelo v lasti okoli 40 posameznih rudnikov, tudi v Črni gori in Srbiji, največje pa je bil rudnik Stari trg v bližini Kosovske Mitrovice.

Rudnik ima za kosovske Albance poseben, simbolni pomen. Tam se je konec 80. let začel upor proti srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Rudarji iz Trepče so novembra 1988 začeli protest proti nameravani odpravi avtonomije Kosova, kar je nato preraslo v množične demonstracije okoli četrt milijona ljudi. Februarja 1989 so več dni v rudniku tudi gladovno stavkali, a vseeno niso ustavili Miloševića, ki je Kosovu odvzel status avtonomne pokrajine v okviru SFRJ-ja.

Delitev skupne lastnine
Srbski premier Aleksandar Vučić je konec tedna mednarodno skupnost pozval, naj prepreči sprejetje zakona, saj bi bil to hud udarec pogovorom v Bruslju. Vučić in novi kosovski premier Iso Mustafa bi se morala 9. februarja v Bruslju pod pokroviteljstvom EU-ja pogovarjati o delitvi skupne lastnine.