srednješolca v šolo s postajami križevega pota.

Prejšnji teden je osrednja organizacija srbske skupnosti na Hrvaškem, Srbski narodni svet (SNV), v Zagrebu predstavila svoj bilten, v katerem navaja skoraj 200 primerov sovražnega govora in nasilja nad pripadniki srbske manjšine na Hrvaškem v letu 2015.

Predsednik SNV-ja in saborski poslanec Samostojne srbske demokratske stranke (SDSS) Milorad Pupovac je poudaril, da je primerov etnično motiviranega sovraštva in nasilja na Hrvaškem vse več ter da pristojne državne institucije te pojave večinoma ignorirajo.

V letu 2014 so našteli 82 primerov etnično motiviranega sovraštva do Srbov, lani pa 189. Hrvaška policija je v letu 2014 obravnavala osem kaznivih dejanj zaradi izražanja sovraštva do oseb druge narodnosti, med katerimi so bili trije Srbi. Lani so državne institucije obravnavale 16 tovrstnih kaznivih dejanj, v 14 primerih so bile žrtve Srbi.

Glavni vzroki v desnici
Pupovac ugotavlja, da so glavni vzroki za naraščanje etnično motiviranega nasilja v politični desnici, ki spodbuja nacionalizem, zgodovinski revizionizem in militarizem. Ob tem izpostavlja HDZ, ki je po mnenju Pupovca opustila krščanskodemokratsko usmeritev in se politično povezala s strankami, ki ne izražajo le nacionalističnih stališč, temveč tudi pronacistična in proustaška. Zaradi takšnih pojavov bi morali biti vsi zaskrbljeni, je dejal.

"Ta proizvodnja strahu je usmerjena proti vsem državljanom, ne zgolj proti nacionalnim manjšinam. Ne nazadnje je usmerjena tudi proti novinarjem, ki poročate z današnje predstavitve biltena," je izjavil Pupovac, ki je tudi predsednico države Kolindo Grabar-Kitarović v pismu opozoril na vse številnejše primere nestrpnosti do srbske manjšine.

Iz HDZ-ja so se na bilten odzvali z besedami, naj se tisti, ki se počutijo ogroženi, preselijo tja, kjer to ne bodo. Generalni sekretar HDZ-ja in kandidat za ministra za veterane Milijan Brkić poročilu oporeka in meni, da na Hrvaškem nihče ni ogrožen zaradi svoje etnične pripadnosti. Izpostavil je, da ima vrsto prijateljev Srbov, ki imajo radi Hrvaško, in da družbe "ni treba kontaminirati s preganjavicami tistih, ki izgubljajo dosedanje ugodnosti". "Na Hrvaškem nihče ni ogrožen, se pravi niti gospod Pupovac. Če je, naj gre tja, kjer ne bo ogrožen," je izjavil Brkić, ki velja za enega najtesnejših sodelavcev prvega podpredsednika hrvaške vlade in predsednika HDZ-ja Tomislava Karamarka.

Mučna pot do šole
Se pa je po objavi poročila Jutarnji list odpravil preverjat stanje na terenu in je spremljal pot v šolo Marina, v Zagrebu živečega srednješolca srbskega rodu. "Najtežjih sedem minut v Marinovem dnevu se začenja ob 7.40, ko na avtobusnem terminalu Črnomerec vstopi na avtobus 128, ki vozi do Svetega Duha, kjer Marin obiskuje gimnazijo," piše novinar. "Avtobus se na poti od Črnomerca do njegove šole ustavi na štirih postajah, ki so videti kot postaje križevega pota."

Ob tem novinar opisuje vse rasistične žaljivke, ki jih morajo prenašati Marin in njegovi srbski sošolci. "Kaj je, Srbuh? Dobili ste najmodernejšo šolo, pa se pritožujete, da nimate nobenih pravic. Četniški sinovi. Smrdite," posluša Marin, medtem ko njegova profesorica hrvaščine, ki se vozi z istim avtobusom, pravi, da so taki prizori samo odraz družbe in aktualnega položaja. Verbalni napadi niso najhuje, kar je doživel Marin - lani so njega in srbske kolege vrstniki ob izstopu iz avtobusa začeli obmetavati s kamenjem, eden od kamnov pa je končal v oknu zagrebškega metropolita, zaradi česar je tudi javnost izvedela za primer.

Odnosi boljši za časa priključevanja EU-ju
Stanje naj bi bilo boljše, ko je HDZ vodil Ivo Sanader, ki je s srbsko skupnostjo na Hrvaškem sodeloval "vsaj korektno". Sodelovanje s Srbi je sicer začel že pokojni hrvaški predsednik Franjo Tuđman, nadaljevalo se je pod premierjem Ivico Račanom, nato pa pod Sanaderjem, ki je leta 2004 SNV-ju odmevno čestital ob pravoslavnem božiču. A to so bili časi, ko se je Hrvaška približevala EU-ju, odnos z največjo manjšino pa je moral biti za potrebe pridruževanja po "evropskih standardih".

V tistem času je tako srbska skupnost živela v relativno stabilni in relativno nekonfliktni situaciji, navaja Jutarnji. To se je nadaljevalo tudi v mandatu Zorana Milanovića. Ves ta čas je imela srbska skupnost svojega predstavnika v vladi ali pa so bili vsaj nekateri člani vlade srbske narodnosti.

A v ekipi Tihomirja Oreškovića, sestavljene iz Domoljubne koalicije s HDZ-jem na čelu, je drugače. "To je prvi HDZ od osamosvojitve dalje, ki v sestavi nima niti enega člana iz vrst srbske skupnosti. HDZ, ključna stranka političnega življenja na Hrvaškem, prvič v zadnjih 20 letih ne sodeluje z nami in prvič si ne delimo odgovornosti za medetnične odnose in politično strpnost," poudarja Pupovac.