Srbski premier je na svojem prvem uradnem obisku v Ljubljani. Srečanje s slovenskim premierjem je minilo v potrditvi zelo dobrih odnosov med državama.

Janša je po pogovorih izrazil zadovoljstvo, da je dinamika že tako dobrih odnosov med državama med novima vladama v Ljubljani in Beogradu še večja. Zadovoljen je tudi z nadaljevanjem dobrega gospodarskega sodelovanja in ohranjeno dinamiko investicijskih vlaganj tudi v kriznih časih.

Slovenski premier je kot steber sodelovanja izpostavil gospodarsko in storitveno menjavo, pri čemer si želi Slovenija še povečati naložbe v Srbiji, ki je velik trg za slovenske naložbe.

Z Dačićem sta se strinjala, "da se veliko neizkoriščene priložnosti in potenciala prihodnjega sodelovanja skriva v možnostih nastopa podjetij iz Slovenije in Srbije na tretjih trgih", je dejal Janša.

Srbski premier je pritrdil slovenskemu kolegu, da sta Slovenija in Srbija prijateljski državi, ki želita okrepiti že sicer dobre odnose na vseh ravneh. Po njegovem mnenju bi lahko gospodarstveniki zunaj Evropske unije nastopali skupaj na trgih, kot so Rusija, Azerbajdžan, Turčija, Kazahstan, Belorusija, s katerimi ima Srbija sklenjene prostotrgovinske sporazume.

O nasledstvu
Glede sporazuma o nasledstvu sta se premierja po besedah Janše dogovorila, da bosta obe državi pospešili postopke, kjer morata v okviru reševanja vprašanj nasledstva sklicati naslednje sestanke.

Dogovorila sta se še, da "vprašanja, ki se nanašajo posebej na Slovenijo ali na Srbijo, pospešeno rešujemo tako, da sami sebi ne delamo stroškov pri stvareh, kjer so stvari nedorečene. "Ta nedorečenost pa seveda obremenjuje finance ene ali druge države," je dejal slovenski premier.

Po mnenju Dačića glede nasledstva ne gre za odprto politično vprašanje, temveč za težave, ki jih je tako kot težave nekaterih slovenskih podjetij v Srbiji, srbska vlada pripravljena "zelo korektno in operativno reševati, da se ne spremenijo v politične probleme".

Te težave je mogoče reševati na prihodnjih srečanjih obeh vlad, za katere so se dogovorili, da jih bodo pripravili enkrat letno v eni izmed držav.

Srbija s podporo Slovenije
Janša je potrdil podporo Srbiji in drugim državam Zahodnega Balkana pri približevanju Evropski uniji. Polnopravno članstvo teh držav je označil za "edino formalno strategijo oziroma perspektivo EU-ja" do te regije. Slovenija se bo zavzemala, da bo Srbija čim prej dobila datum za začetek pristopnih pogajanj z EU-jem.

Srbija je status kandidatke za članstvo v EU-ju dobila marca letos in upa, da bo datum za začetek pogajanj dobila na zasedanju Sveta ministrov EU-ja, ki bo 13. in 14. decembra v Bruslju.

Evropska komisija je v zadnjem poročilu o napredku Srbije kot ključen pogoj za začetek pristopnih pogajanj z EU-jem izpostavila "vidno in trajno" izboljšanje odnosov s Kosovom, ki ga Beograd ne priznava, in uresničitev že doseženih dogovorov v okviru dialoga s Prištino. Državi sta oktobra začeli dialog na najvišji ravni, v njem pa sodeluje Dačić.

Slovenija, ki je priznala Kosovo, dialog podpira, tako kot tudi približevanje Srbije in celotne regije EU-ju.

Odnosi med Slovenijo in Srbijo so sicer dobri, med odprtimi vprašanji pa ostaja uresničevanje sporazuma o nasledstvu, ki deset let po sklenitvi še vedno ni v celoti uresničen. Srbija je sicer eden najzanimivejših trgov za slovenska podjetja, veliko pa je tudi zanimanje za skupno sodelovanje s Srbijo na tretjih trgih, predvsem v Rusiji.