Doslej so izkopali, prepoznali in pokopali 5.657 žrtev genocida v Srebrenici. Foto: Reuters
Doslej so izkopali, prepoznali in pokopali 5.657 žrtev genocida v Srebrenici. Foto: Reuters
17 let po pokolu v Srebrenici
V Srebrenici se spominjajo pokola

Na obletnico pokola okoli 8.000 muslimanskih fantov in mož vsako leto 11. julija pokopljejo posmrtne ostanke identificiranih žrtev. Doslej so jih pokopali 5.137 in med tistimi, ki jih bodo pokopali letos, je 48 fantov, starih od 15 do 18 let. V spominskem centru Potočari so pokopali posmrtne ostanke 520 identificiranih žrtev.

Pokojnim vračajo ime in priimek
"Šele danes vsakemu izmed njih vračamo identiteto, ime in priimek. Za vse nas danes postajajo ljudje in niso več neznani neidentificirani posmrtni ostanki," je dejal Ćamil Duraković, župan Srebrenice, ki je bil edini politični govorec na današnji spominski slovesnosti, ki je bila letos izključno verske narave.

Med žrtvami, prepoznanimi v preteklem letu, so tudi tri ženske, od katerih je bila ena stara 94 let, ko so jo ubile srbske sile.

"Naši otroci se vračajo tja, od koder so odšli leta 1995. A žal niso več živi," je dejala Munira Šubašić, ki vodi združenje žensk iz Srebrenice, katerih možje in sinovi so bili pobiti julija leta 1995.

Morda vas zanima tudi
Miloška Nott je edina predstavnica naše države, ki si je z dobrodelnim delom in pomocčo žrtvam vojne v Bosni in Hercegovini prislužila kraljevi naslov OBE (Officer of British Empire) - red Britanskega imperija. Podelitev tega častnega naslova bo v naslednjih tednih.

Pogovor z Damo Miloško Nott je za 1. program Radia Slovenija posnela Nina Kojima.

Mladić se ni zmenil za odločitev ZN-a
V Srebrenico se je med vojno v Bosni in Hercegovini, ki je trajala med letoma 1992 in 1995, zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse države, potem ko so mesto Združeni narodi aprila 1993 razglasili za varovano območje, da bi ga obvarovali pred srbskim zavzetjem.

Sile pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN-a, začele 9. julija 1995, vanjo pa so vkorakale 11. julija.

Do 19. julija 1995 so Mladićevi in Krstićevi vojaki pobili več kot 8.000 zajetih Bošnjakov, približno 25.000 žensk, otrok in starejših pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil.

Pokol je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid, ta pa je pustil tudi velik madež na ugledu Združenih narodov, ki so takrat na cedilu pustili več tisoč Muslimanov, saj jih maloštevilne in slabo oborožene modre čelade niso mogle zaščititi.


V Sloveniji bo Žensko združenje Zemzem, ki deluje znotraj Islamske skupnosti v Sloveniji, ob obletnici genocida slovenskemu predsedniku republike Danilu Türku podelilo simbol Srebrenice. Gre za priponko v obliki belega cveta z enajstimi belimi cvetnimi listi, ki simbolizirajo 11. julij in nedolžnost, ter z zelenim krožcem kot simbolom upanja in življenja. Z nošenjem simbola se izraža spoštovanje do žrtev genocida in opominja nanj ter opozarja, da se Srebrenica ne sme več ponoviti. Hkrati bodo na ljubljanskem Prešernovem trgu ob 19. uri pripravili počastitev spomina na žrtve genocida z minuto molka in v zrak spustili bele balone kot simbolni prikaz izginjanja nedolžnih življenj.


17 let po pokolu v Srebrenici
V Srebrenici se spominjajo pokola