Malteškim in italijanskim reševalcem je po petkovi nesreči uspelo rešiti večino prebežnikov. Foto: EPA
Malteškim in italijanskim reševalcem je po petkovi nesreči uspelo rešiti večino prebežnikov. Foto: EPA
Lampedusa
Vse pogostejši prizori na Lampedusi. Foto: EPA
Libija
Prebežniki obalo Libije ali Tunizije zapustijo v majhnih, dotrajanih in prenatrpanih ladjah. Foto: EPA
Begunsko pokopališče v Sredozemskem morju

V petkovi nesreči ladje z okoli 250 prebežniki v malteških vodah je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 34 ljudi, med njimi tudi ženske in otroci. Malteški in italijanski obalni straži je uspelo rešiti 206 ljudi.

Ladja se je začela potapljati 120 kilometrov od italijanskega otoka Lampedusa, prevrnila pa se je potem, ko so potniki želeli pritegniti pozornost helikopterja, ki je letel nad njimi. Kot je za Radio Slovenija poročala Mojca Širok, je helikopter odvrgel napihljive reševalne splave, Malta in Italija sta na kraj nesreče poslali ladje, zaradi hitre reševalne akcije pa so uspeli rešiti veliko več ljudi kot prejšnji teden.

Spomnimo, pred tednom dni se je zgodila ena najhujših tragedij v begunski krizi na jugu Evrope, ko je po brodolomu ladje utonilo najmanj 300 prebežnikov.

"To je težava Evrope, ne samo Italije in Malte"
Malta se počuti zapuščeno od Evrope in poziva k ukrepanju, je dejal malteški premier Joseph Muscat in pojasnil, da se je o zadnji nesreči pogovarjal z italijanskim premierjem Enricom Letto. "To je težava Evrope, ne samo Italije in Malte," je dejal malteški premier in dodal, da se glede na potek dogodkov Sredozemlje zdaj spreminja v pokopališče.

Muscat je povedal, da se je treba le hitremu odzivu Malte in Italije zahvaliti za rešena življenja, medtem ko se od Evrope sliši samo prazno govoričenje. "V tem trenutku politiki razmišljajo o zaostritvi ali omilitvi migracijskih pravil. V našem primeru so naša glavna skrb ti ljudje na morju," je bil kritičen.

Migracijska politika na tnalu
Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je pohvalila hitro ukrepanje, ki je prispevalo k temu, da žrtev ni bilo še več.

Migracijska politika Evropske unije je po tragediji pred tednom dni znova postala predmet vnete razprave, države članice pa so vnovič zavrnile možnost spremembe pravil za pridobitev azila.

Bruselj je kot odgovor na naval prebežnikov predlagal obsežno varnostno in reševalno operacijo v Sredozemskem morju za prestrezanje ladij s prebežniki, ki se podajajo na nevarno pot proti Evropi.

"Ne vem, koliko ljudi mora še umreti, preden se bo ukrepalo ... Pravila se morajo spremeniti, pa naj gre za zaostritev ali omilitev," je dejal Muscat in napovedal, da se bo njihov glas slišal na naslednjem srečanju Evropskega sveta.

Samo letos je na jug Italije in na Malto prispelo 32.000 prebežnikov, izmed katerih sta dve tretjini zaprosili za azil. Obe državi nosita največje breme navala prebežnikov.

Večina pribežnikov prihaja iz podsaharske Afrike, a zaradi konflikta v Siriji se je povečalo tudi število sirskih beguncev, ki skušajo pobegniti pred državljansko vojno na domačih tleh.

Sporni italijanski zakon o priseljevanju
Kot je poročala Mojca Širok, se v Italiji medtem nadaljujejo polemike zaradi zakona o priseljevanju, po katerem je nezakoniti vstop v državo kaznivo dejanje. Peticijo za odpravo zakona je na pobudo rimskega dnevnika La Repubblica podpisalo že 90 tisoč ljudi, med njimi številne znane osebnosti.

Notranji minister Angelino Alfano je dejal, da spremembe zakona ne bi zaustavile navala beguncev, po njegovih besedah je treba ukrepati proti tihotapcem v državah severne Afrike, ki z organiziranjem prevozov služijo visoke vsote denarja.

Evropa bi morala vlade teh držav, je še dejal minister, v zameno za finančno pomoč in mednarodno sodelovanje spodbuditi, da onemogočijo trgovce s smrtjo.

Po mnenju županje Lampeduse, levosredinskih politikov in človekoljubnih organizacij pa bi morala Evropa sprejeti ljudi, ki potrebujejo azil, v severnoafriških pristaniščih pa vzpostaviti tako imenovane humanitarne koridorje, ladijske prevoze, s katerimi bi begunci, večina jih prihaja iz držav podsaharske Afrike, v zadnjih mesecih pa tudi iz Sirije in Egipta, varno prečkali morje.

Tihotapci izkoriščajo kaos v Libiji
Tihotapci prebežnikov v zadnjih dveh letih izkoriščajo kaotične razmere v Libiji po padcu režima Moamerja Gadafija, saj jim brezvladje omogoča še večji, hitrejši in lažji zaslužek s stiskami ljudi, ki se za boljši jutri podajajo na nevarno pot proti Evropi.

Italijanski premier je ta teden dejal, da bi morale libijske oblasti narediti več, da bi preprečile izplutje ladij s prebežniki, a to bo zanje še nekaj časa prevelik zalogaj, saj vlada nima nadzora nad vsem svojim ozemljem, oblikovanje enotnih varnostnih sil pa je šele v povojih.

Begunsko pokopališče v Sredozemskem morju