Enotna Rusija je po 90 odstotkih preštetih glasov osvojila 54,3 odstotka glasov, kar ji v 450-članskem spodnjem domu ruske zvezne skupščine (dumi) prinaša 343 sedežev in s tem dvotretjinsko večino, ki ji omogoča neovirano vladanje.

Sledijo komunisti s 13,9 odstotka, ultranacionalistična Liberalnodemokratska stranka s 13,7 odstotka in Pravična Rusija s 6,2 odstotka. Volilna udeležba je bila rekordno nizka, le 48-odstotna, kar je 12 odstotkov manj kot pred petimi leti.

Predsednik Enotne Rusije in premier Dmitrij Medvedjev je izid svoje stranke označil za zelo dober. "Očitno je, da bo imela Enotna Rusija večino v dumi. Bomo videli, kakšna bo ta večina," je po zmagi dejal Medvedjev, sicer tesni zaveznik predsednika Vladimirja Putina, nekdanjega vodje stranke.

Putin: Enotna Rusija se trudi pomagati ljudem
Putin je bil zadovoljen z izidom, ki ga je ocenil tudi kot odgovor volivcev na pritiske z Zahoda, od koder so po njegovem mnenju skušali vplivati na parlamentarne volitve. "Ljudje vidijo, da se predstavniki Enotne Rusije trudijo pomagati ljudem. Morda pri tem niso vedno uspešni, a delajo iskreno in kolikor je mogoče učinkovito. Izidi volitev so odziv naših državljanov na poskuse od zunaj izvajati pritisk na Rusijo, na grožnje, sankcije in poskuse destabilizirati notranjo politiko," je ob srečanju s predstavniki stranke izjavil Putin.

Jabloko in Parnas ostala izven parlamenta
Sestava dume se tako tudi po volitvah ne bo bistveno spremenila. Znova bodo v njej samo štiri največje stranke v državi. Putin je pozval vse stranke v parlamentu, naj sodelujejo in sprejemajo odločitve, ki bodo sprejemljive za večino družbe. Dve najbolj kritični opozicijski stranki Jabloko (1,89 %) in Parnas (0,7 %), vodi jo nekdanji premier Mihail Kasjanov, nista uspeli preskočiti 5-odstotnega parlamentarnega praga.

Ovse: Glavna težava neizpolnjevanje demokratičnih obvez
Volitve v Rusiji je spremljalo tudi več kot 400 opazovalcev Ovseja (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi). Kot je v ponedeljek v Moskvi pojasnil vodja opazovalne misije Ovseja Jan Petersen, je glavna težava v Rusiji neizpolnjevanje demokratičnih obvez. Na volitve so tako vplivale omejitve temeljnih svoboščin in političnih pravic, strog nadzor medijev ter vse večji nadzor oblasti nad civilno družbo.

Ni bilo dovolj političnih alternativ
Več nepravilnosti kot na volilni dan so tokrat zaznali pred volitvami. "Preglednost in zaupanje sta se izboljšala, še vedno pa je težava v pravnih omejitvah temeljnih pravic," je dejal koordinator Ovseja Ilkka Kanerva. Pri tem je izpostavil predvsem neenakosti glede dostopa kandidatov na volitvah do javnosti. "Ni bilo dovolj političnih alternativ," pa je bila kritična članica parlamentarne skupščine Ovseja Marietta Tidei. Glede nizke volilne udeležbe - na volišča je prišlo 48 odstotkov volilnih upravičencev - je dejala, da je ta trend opazen tudi v drugih državah.