Okoljski kriminal med drugim vključuje nedovoljen lov na živali, škodljivo poseganje v gozdove in trgovanje z nevarnimi odpadki. Na sliki nezakonita sečnja dreves v Indiji. Foto: EPA
Okoljski kriminal med drugim vključuje nedovoljen lov na živali, škodljivo poseganje v gozdove in trgovanje z nevarnimi odpadki. Na sliki nezakonita sečnja dreves v Indiji. Foto: EPA
Slonovina
Med okoljski kriminal spada tudi nezakoniti lov. Na sliki zasežena slonovina kot posledica divjega lova na slone. Foto: EPA

Številke glede okoljskega kriminala, ki med drugim vključuje nedovoljen lov na živali, škodljivo poseganje v gozdove in trgovanje z nevarnimi odpadki, sta v poročilu razkrila Okoljski program Organizacije združenih narodov (OZN) in Interpol.

Svoj delež h končni vsoti so prispevali tudi nedovoljeno izkoriščanje virov zlata in rudnin, nedovoljen ribolov ter goljufanje z izpusti ogljika. "Okoljski kriminal narašča s srhljivo hitrostjo," je opozoril generalni sekretar Interpola Jürgen Stock, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Omenjeno poročilo ugotavlja, da je v zadnjem desetletju okoljevarstveni kriminal vsako leto narasel za od pet do sedem odstotkov, kar pomeni, da raste od dva do trikrat hitreje od svetovnega bruto domačega proizvoda. Ta oblika kriminala je sicer četrta najpogostejša kriminalna dejavnost, za tihotapstvom, ponarejanjem in trgovino z ljudmi.

Okoljski kriminalci v veliki prednosti
Količina denarja, izgubljenega zaradi okoljskega kriminala, je kar 10.000-krat večja od višine sredstev, ki jih za spopadanje z njim porabijo mednarodne agencije. Avtorji raziskave so pokazali, da neustrezna zakonodaja in finančno podhranjene varnostne sile kriminalnim združbam in oboroženim upornikom ne morejo preprečiti, da bogatijo na račun izčrpavanja naravnih virov.

"Ogromne količine denarja, pridobljenega s takšnimi dejanji, mednarodnim kriminalnim združbam omogočajo nadaljnje delovanje in s tem ogrožajo svetovno varnost," je pojasnil izvršni direktor Okoljskega programa OZN-a Achim Steiner.