Foto: Reuters
Foto: Reuters

Ram Hetu je bil prepričan, da bo šestnajstič imel srečo in bo izbranka končno privolila v poroko, a zaman, kot vsi njegovi drugi poskusi, da bi si našel življenjsko družico v pokrajini, kjer leta suše in pomanjkanja vode odganjajo vse morebitne neveste.

Vodnjaki so se presušili po celotni redko poseljeni pokrajini, zaradi česar morajo nekateri vaščani hoditi po več kilometrov do vode, spet druge pa so težke razmere pognale v mesta. A to niso edine posledice suše. Starši morebitnih nevest zdaj snubce kar po tekočem traku zavračajo, saj se bojijo, da bi jih zaroka spravila na beraško palico.

"Starši mi običajno rečejo: ni vode, ni hčerke," pravi 42-letni Hetu, kmečki delavec, ki zasluži 4.000 rupij (52 evrov) mesečno. "Januarja je neki oče rekel "mogoče" in nemudoma sem začel sanjariti o svoji poroki." A nesojeni bodoči tast se ni več oglašal. "Starši se bojijo, da bodo njihove hčerke do konca svojega življenja morale nositi vodo."

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Leta suše so popolnoma uničila pridelek kmetov po območju in jih obsodila na samsko življenje. To je samo ena izmed uničujočih posledic podnebnih sprememb v državi, ki je vse bolj na udaru ekstremno visokih temperatur, naraščajoče gladine morja, pogostih poplav in močnih ciklonov.

Bundelkhand običajno ima 52 dni padavin letno, a se je to število od leta 2014 več kot prepolovilo. "Voda je vse. Je plačilno sredstvo. Če jo imaš, imaš vse, vključno z ženo. Če ne, nimaš ničesar," pravi Dhaniram Aherval, vodja vodnega sveta v vasi Bangaon.

Migracije v mesta

Steber gospodarstva Bundelkhanda predstavljajo majhne kmetije, ki pridelujejo pšenico, proso in stročnice. Ko ni dežja in gre pridelek v nič, trpijo zaslužek in poročni obeti, zato se prebivalstvo množično seli v bližnja mesta. 40 odstotkov prebivalcev, če smo natančni. "Če se bo tako nadaljevalo, bo Bundelkhand postal znan kot regija samcev," meni indijski okoljevarstvenik Kešav Singh.

"Tu nismo imeli poroke že najmanj dve leti," pravi Ramadhar Nišad, župan Hetujeve domače vasi Baragaon, ki šteje 8.000 prebivalcev. Samo letos se je iz vasi izselilo sto ljudi.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Vsi se ne izselijo. Med kmeti so vse pogostejši samomori zaradi uničenega pridelka in z njim povezanega dolga, za seboj pa puščajo "sušne sirote" in vdove, ki pogosto postanejo žrtve trgovcev z belim blagom, ki jih vodijo v prostitucijo.

Cvetijo tudi otroške poroke – številne deklice zaradi dragih šolnin ne gredo v šolo, ampak jih starši uporabijo, da nosijo vodo k hiši. Ker na njih gledajo kot na finančno breme, jih poročijo tudi že pri 12 letih.

Še upa

Sima Aherval pravi, da moški ne razumejo, kako zelo neprivlačne so vasi v Bundelkhandu za ženske. "Ne morete kriviti žensk. Grozno je tu. Voda narekuje življenje – kdaj ješ, kdaj spiš, kdaj se kopaš ... vse," razlaga 28-letna Ahervalova, ki je v Bangaonu živela zadnjih deset let, zdaj pa se namerava z družino preseliti v New Delhi.

A za 48-letnega Rajendro Litorio, ki skrbi za svoje ostarele starše, selitev nikdar ni bila izbira. Namesto tega je v zadnjem desetletju poročnim posrednikom zmetal na stotine evrov v upanju, da bi mu našli nevesto.

"Kdo bo skrbel zame, ko bom star? Komu bom zapustil zemljo? Kdo bo zmolil za mojo dušo, ko bom umiral? Ves čas me skrbi to, a nisem še izgubil upanja. Še vedno verjamem, da se bom nekoč poročil."