Švedska je prva evropska država, ki se je odločila za tovrsten koncept nameščanja beguncev. Foto: Reuters
Švedska je prva evropska država, ki se je odločila za tovrsten koncept nameščanja beguncev. Foto: Reuters
Policija v pogovoru s prebežniki na železniški postaji Hyllie blizu Malmöja. Foto: Reuters

Kritiki se že oglašajo, da gre de facto za zapor na vodi.

In celo švedska agencija za migracije (Migrationsverket), ki je sklenila dogovor z lastnikom ladje, družbo Accumul8or Invest AB iz Göteborga, priznava, da je taka rešitev "malce nenavadna". "Na kaj takega nismo vajeni. To je novost tako za Švedsko kot za ladjarsko industrijo," je za švedski časopis GT povedal tiskovni predstavnik agencije Willis Aberg.

Kot poroča Local, še ni jasno, v katerem pristanišču se bo ladja zasidrala, omenjajo pa Stockholm, Göteborg, Malmö, Oskarshamn, Uddevallo in Gävle. Poskusno polletno obdobje začenjajo 1. aprila.

Švedska je letos za zdaj prejela 150.000 prosilcev za azil, kar je glede na število prebivalcev največ izmed vseh članic Evropske unije. Do zdaj je bil njihov rekord 84.000 beguncev, kot so jih sprejeli v 90. letih med balkansko vojno.

Železniške težave
Ta teden so švedske železnice (SJ) sporočile, da ustavljajo vse vlake iz Danske, ker ne bodo izvajale obveznega preverjanja osebnih dokumentov, ki ga je zapovedala švedska vlada, da bi omejila tok nezakonitih prebežnikov. Švedske železnice so ob tem razložile, da preprosto nimajo zmožnosti izvajati pregledov dovolj hitro, zato so morale ustaviti povezave, "dokler se ne najde ustrezna rešitev".

Švedska vladajoča levosredinska koalicija je na začetku meseca potrdila, da bodo z novim letom na vsaki transportni poti v državo uvedli redne preglede osebnih dokumentov, saj da se le stežka spopadajo z neprekinjenim valom prebežnikov, ki iščejo varni pristan na severu. Švedska zaostritev mejnega nadzora bi lahko povzročila, da bo več prebežnikov zaprosilo za azil na Danskem, piše danski časopis Jyllands-Posten.

Zapiranje družbe
Tudi v liberalni in tradicionalno odprti Švedski se zaradi najhujšega begunskega vala po drugi svetovni vojni vse bolj krepi protipriseljensko vzdušje. Tako je bila v zadnjih mesecih požgana že vrsta stavb, v katere naj bi namestili prosilce za azil, Švedi pa so razklani med tiste, ki skušajo prišlekom pomagati, in tiste, ki jih na noben način nočejo v državi.

"Ti teroristični napadi, ki jih izvajajo skrajno desničarske skupine, močno načenjajo temelje švedske družbe," je za RT povedal Adrian Groglopo, profesor sociologije na Univerzi v Göteborgu.

Nekatere švedske sosede so že sprejele ukrepe, s katerimi upajo, da bodo postale manj sanjska destinacija za pribežnike. In očitno deluje. Potem ko je Danska prepolovila socialno pomoč za prosilce za azil, je število prišlekov nemudoma upadlo.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.