ZDA so izrazile "globoko zaskrbljenost" nad odločitvijo egiptovskega sodišča, da Mursija in več kot sto drugih obsodi na smrt zaradi napadov na policijo in organizacije množičnih pobegov iz zapora v času vstaje proti Hosniju Mubaraku leta 2011.

"Vztrajno smo zavračali prakso množičnih sojenj in obsodb, ki se izvajajo na način, ki ni v skladu z egiptovskimi mednarodnimi obvezami in vladavino prava," so sporočili iz ameriškega State Departmenta. ZDA so še izpostavile potrebo po poštenem sojenju in individualnih sodnih procesih za vse Egipčane.
Kljub uradnim pomislekom ameriške vlade glede obsodbe in zaostajanja z demokratičnimi reformami v Egiptu, pa država ostaja ena najtesnejših zaveznic Washingtona na tem območju.

Smrtno obsodbo je ostro kritizirala tudi organizacija Amnesty International, ki trdi, da je smrtna kazen postala orodje za preganjanje politične opozicije. "Obsodba Mursija na smrt po izredno nepoštenih sojenjih kaže na popolno nespoštovanje človekovih pravic," so v odzivu zapisali v Amnesty International.

Namestnik direktorja oddelka te organizacije za Bližnji vzhod in severno Afriko Said Bumeduha je ocenil, da je bilo sojenje Mursiju omadeževano, še preden je ta sploh stopil v sodno dvorano. "Ker so ga več mesecev zadrževali brez stika z zunanjim svetom in brez nadzora ter ker med preiskavami ob sebi ni imel odvetnika, je bilo to sojenje le farsa," je povedal.

Končna odločitev 2. junija
Že v soboto se je odzvalo palestinsko gibanje Hamas in obsodbo Mursija in drugih pripadnikov Muslimanske bratovščine označilo kot pretresljivo in obžalovanja vredno. Kritičen je bil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan.

Številnim obsojenim so v tem primeru sodili v odsotnosti, Mursi pa je bil ob branju odločitve v soboto zaprt v posebni kletki. V skladu z egiptovskim pravom mora sodišče vse smrtne obsodbe sicer predložiti velikemu muftiju, ki v imenu vlade interpretira islamsko pravo. Njegova vloga je posvetovalna, sodišče pa bo končno odločitev izreklo 2. junija.
Mohamed Mursi, pripadnik Muslimanske bratovščine, je junija leta 2012 postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Egipta. Leto dni kasneje ga je z oblasti odnesel državni udar, ki je sledil množičnim protestom. Mursija je na mestu predsednika nasledil general Abdel Fatah Al Sisi.

Usmrčenih šest domnevnih skrajnežev
Egiptovske oblasti so sicer danes kljub pozivom k pomilostitvi in dvomljivim dokazom obesile šest moških, ki so jih na smrt obsodili zaradi izvajanja napadov v mesecih po Mursijevi odstavitvi julija 2013. Tožilstvo je trdilo, da gre za člane džihadistične skupine Ansar Beit al Makdis s Sinaja, ki je lani prisegla zvestobo skrajni Islamski državi.

Nekatere od šestih usmrčenih so egiptovske varnostne sile aretirale v raciji na severu Kaira marca lani. Med operacijo je bilo ubitih šest skrajnežev in tudi dva vojaška strokovnjaka za razstrelivo, kar je še podaljšalo obtožnice na račun zajetih.

Skupine za človekove pravice so sicer pozivale k odložitvi usmrtitev, saj da sta dva obsojenca bila v priporu v času, ko naj bi izvedla napade. Organizacija Amnesty International pa je opozarjala, da je bilo sojenje nepošteno.