Po vseh preštetih glasovih izidi kažejo, da bo imela Švicarska ljudska stranka v 200-članskem parlamentu 65 sedežev, do zdaj pa jih je imela 54. S tem je stranka močno okrepila svoj položaj kot najmočnejša stranka v velikem domu parlamenta. Vodja SVP-ja Toni Brunner je v prvem odzivu na izide volitev poudaril, da ima njegova stranka pravi odgovor na "selitev narodov proti Evropi" ter težave v zvezi z azilno politiko.

Drugo mesto je zasedla socialdemokratska stranka (SP), ki bo imela 43 sedežev v novem sklicu parlamenta, kar je tri manj kot do zdaj. Stranka se zavzema za zmerno azilno reformo in tesnejše sodelovanje z Evropsko unijo. Na tretje mesto se je uvrstila še ena desno usmerjena stranka, državljanska Liberalno-demokratska stranka (FDP), ki ji je pripadlo 33 poslancev v nationalratu. Krščanski demokrati (CVP) bodo imeli 28 poslancev.

Za največja poraženca volitev veljata obe okoljski stranki. Levo usmerjeni Zeleni bodo namesto 15 imeli le deset poslanskih sedežev, Zeleni liberalci pa bodo namesto dosedanjih 12 zasedli sedem poslanskih mest.

Desne stranke bodo imele večino
Desno usmerjene stranke bodo imele v parlamentu absolutno večino. SVP, FDP ter regionalni stranki Ženevsko državljansko gibanje iz frankofonskega dela Švice in Liga prebivalcev Ticina iz italijansko govorečega dela imajo skupaj namreč 101 sedež od 200. Stranke sicer niso povezane v zavezništvo, a bodo verjetno sodelovale.

Pričakovani premik v desno se je zgodil v času porasta števila prebežnikov, ki so zajeli Evropo. Približno četrtina od osmih milijonov Švicarjev je tuje narodnosti, priseljevanje in azilna politika pa sta po navadi v ospredju skrbi volivcev.

SVP je med kampanjo opozarjal, da bi lahko v Švici čez 15 let namesto trenutnih osmih milijonov živelo deset milijonov ljudi, a le polovica med njimi Švicarjev po rodu. Podpredsednik SVP-ja in strankin najglasnejši član Christoph Blocher je ta mesec izjavil, da je SVP edini, ki lahko reši azilni problem v Švici in "odstrani kaos".

V vladi sodeluje čim več političnih strank
Sicer pa kljub napovedanemu obratu v desno ni pričakovati dramatičnih posledic pri sestavi prihodnje vlade, kar bo 9. decembra ena prvih nalog novega parlamenta. Razlog za to je edinstven politični sistem Švice, zaradi katerega v vladi sodeluje čim več političnih strank, odločitve pa sprejemajo skupaj, po možnosti soglasno.