Slovenska vlada je odločanje o ceni vinjet prestavila, Švicarji gredo na referendum. Foto: BoBo
Slovenska vlada je odločanje o ceni vinjet prestavila, Švicarji gredo na referendum. Foto: BoBo

Spomladi letos je predsedstvo švicarske konfederacije, to je njihova vlada, sprejelo odločitev, ki jo je potrdil tudi parlament, da bodo prvič po skoraj dvajsetih letih dvignili ceno letnih vinjet s 40 (32 evrov) na 100 (80 evrov) frankov. Ob tem so se odločili spremeniti vinjetni sistem, namesto le ene, letne, bo na voljo tudi "turistična" vinjeta za dva meseca, ki bo stala enako kot zdaj letna, torej 40 frankov. Mnogi Švicarji so takšni neupravičeni samovolji politikov odločno nasprotovali in z ljudsko iniciativo sprožili postopek za sprejemanje podpisov za referendum. V Švici jih je treba zbrati 50 tisoč, a že mnogo pred iztekom roka je bila ta številka dosežena. Pobudniki so jih vseeno zbirali do izteka nekajmesečnega roka za zbiranje podpisov, ki je bil 13. julija, saj so želeli dokazati veliko podporo ljudstva referendumu, zbrali so skoraj 120 tisoč podpisov. Referendum torej bo, ob koncu letošnjega ali na začetku prihodnjega leta, saj naj bi spremembe vinjetnega sistema v Švici začele veljati 1. januarja 2015.

S kakšnimi argumenti so si nasprotniki nesramno velike podražitve, kot so jo imenovali, zagotovili že pri zbiranju podpisov za referendum podporo tako velikega števila ljudi? Najprej še nekaj argumentov švicarskega predsedstva za dvig cene vinjete.
Za vzdrževanje in izgradnjo cest potrebujejo več denarja, ob tem pa bodo, če bodo na koncu vinjete res dražje, preselili kantonalne ceste pod zvezno upravo, torej bodo za vse pomembne ceste in njihovo vzdrževanje skrbeli iz državnega proračuna, in ne več iz kantonalnih proračunov. Z novim, dražjim in drugačnim vinjetnim sistemom bodo Švicarji zaslužili dodatnih 300 milijonov frankov (240 mio. evrov) predvsem za vzdrževanje cest. Ceste, predvsem manjše, lokalne, kantonalne in regionalne so v Švici tako ali tako v odličnem stanju, če jih primerjamo s slovenskimi.

Na strani pobudnikov referenduma je vodilna Nadja Pieren, poslanka konservativne stranke SVP iz Berna, priključili pa so se ji nekateri kolegi iz stranke ter člani stranke Lega dei Ticinesi, desničarske stranke iz edinega italijansko govorečega kantona Ticino. Njihov argument je, da je treba najprej natančno opredeliti in razčleniti potrebo po dodatnem denarju - ali ga res ni mogoče najti kje drugje v bogati državni blagajni -, šele potem pa lahko razpravljajo o morebitnem zvišanju cene vinjete, a ne tako radikalnem. Tudi Prometni klub Švice (VCS), ki je okoljevarstvena organizacija in se bori proti prevelikemu tranzitnemu prometu skozi Švico, je zbiral podpise. Njihov argument pravi, da bo dodaten denar z dražjimi vinjetami pomenil dograjevanje avtocest, predvsem drugo cev za tovrstne razprave vedno primernega 19-kilometrskega predora pod Gotthardom. Tega pa si, kot trdijo v VCS-ju, Švicarji ne želijo. Toda njihova organizacija je zbrala malo podpisov, saj jih sploh ni zbirala v francosko govorečih kantonih, razen v spodnjem Wallisu, saj tam ljudje niso podprli pobude močne nemške desne stranke SVP (švicarska ljudska stranka).

V Sloveniji se mnogokrat prerekamo okrog pomena referenduma. Zdaj je nastopil trenutek, ko bi veljalo razmisliti, ali res potrebujemo zvišanje cene vinjet. S tem bodo spet vsi, ki se vozijo po slovenskih avtocestah, reševali zagate države in njenih podjetij. DARS potrebuje več denarja tako za obnovo, izgradnjo in vzdrževanje cest, a to so le avtoceste, potrebuje ga tudi za odplačevanje posojil, drugi proračunski viri pa so vse bolj prazni.

Ključno vprašanje v Sloveniji tiči drugje. Ali poberemo dovolj denarja od tranzitnega tovornega prometa po Sloveniji? Če pogledamo statistiko, potem ne. Kajti v Švici je tranzitni tovorni promet zasoljeno drag, ob tem pa je treba s tovornjaki plačati uporabnino za vse švicarske ceste, ne le avtoceste. Izračun, ki smo ga naredili za slovenski časopis Delo pred tremi leti, je pokazal, da bi z enako ceno cestnin za tovornjake, kot jih imajo Švicarji, ob takratnem tovornem prometu skozi Slovenijo zaslužili skoraj milijardo evrov na leto. Zdaj naš iztržek od tovornega prometa komajda preseže 200 milijonov evrov. Opozoriti je treba, da imajo Švicarji občutno višjo ceno za kilometer, kot jo dovoljuje evropska direktiva. Tudi cestninjenja vsega cestnega omrežja, kot to počno za tovornjake Švicarji, evropska direktiva ne dovoljuje.

Iz Švice za MMC, Miran Ališić