Prisluškovalna afera dobiva nove in nove razsežnosti. Foto: EPA
Prisluškovalna afera dobiva nove in nove razsežnosti. Foto: EPA
Angela Merkel
Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da vohunjenje za prijatelji ni sprejemljivo. Foto: EPA
NSA
Novi tajni dokumenti NSA-ja, ki jih je Edward Snowden predal Guardianu, razkrivajo, da je ameriška obveščevalna služba prisluškovala 38 različnim ambasadam po vsem svetu, med njimi tudi institucijam Evropske unije, Franciji in Italiji. Foto: EPA
V podporo Snowdnu. Foto: EPA

Obama je poudaril, da bo na vsa vprašanja evropskih zaveznic odgovoril takoj, ko bo zbral vsa dejstva. Ob tem je zagotovil, da bodo ZDA preučile navedbe medijev in "ugotovile, na kaj se nanašajo". Ko bo to jasno, bodo ugotovitve sporočili zaveznikom.
Ameriški predsednik je še dodal, da vse strani sistematično vohljajo druga za drugo. "V evropskih prestolnicah so ljudje, ki jih zanima, če ne že to, kaj sem jedel za zajtrk, pa vsaj to, kaj bodo moje iztočnice v pogovorih z njihovimi voditelji," je poudaril.

Ob tem je Obama izpostavil svoje tesne vezi z evropskimi državami. "Če bom želel vedeti, o čem razmišlja kanclerka (Angela) Merkel, bom poklical kanclerko Merklovo," je dejal in dodal, da enako velja za francoskega predsednika Francoisa Hollanda. "Tako tesno sodelujemo med sabo, da ni skoraj nobenih informacij, ki jih naše države ne delijo," je zatrdil.
Prisluškovanje še širše
Naj spomnimo: nemški časnik Der Spiegel je pred kratkim razkril, da ZDA prisluškujejo institucijam EU-ja, britanski Guardian pa je danes poročal, da so bile tarča nadzora nad komunikacijami med drugim tudi Francija, Grčija, Italija ter nekatere ameriške zaveznice zunaj Evrope.
V na novo objavljenih dokumentih, ki jih je Guardianu posredoval žvižgač Edward Snowden, je poleg zdaj že znanega podatka, da je NSA prisluškoval v prostorih predstavništva EU-ja v Washingtonu in se infiltriral v njihovo računalniško omrežje, novo to, da so prisluškovali tudi 38 ambasadam in predstavnikom evropskih institucij Francije, Grčije in Italije.

Tarče napada pa so bile tudi druge zaveznice ZDA, ki niso članice EU-ja, med njimi Japonska, Mehika, Južna Koreja, Indija in Turčija.

Širok razpon prisluškovalnih metod
V dokumentu, označenem z napisom "strogo zaupno", je zapisano, da so pri tem uporabljali "širok razpon" metod za vohunjenja, vse od namestitve virusov v elektronski komunikaciji do namestitve prisluškovalnih naprav v telefonih in uporabe specializiranih anten.

Ena izmed prisluškovalnih metod je označena kot Dropmire, pri čemer so napravo za prestrezanje podatkov vstavili v kriptofax, ki so ga na predstavništvu uporabljali za pošiljanje obvestil na zunanja ministrstva v evropskih prestolnicah.

Popoln nadzor
Čeprav je zadnji objavljeni dokument iz zbirke NSA-ja, ni znano, ali je prisluškovanje izvajala CIA ali FBI. Znano pa je, da so prisluškovali okoli 90 evropskim delegatom na ulici K Street v Washingtonu, in sicer v treh operacijah. V dveh so uporabljali prisluškovalne naprave, v tretji pa antene za prestrezanje prenosa podatkov.

Namen tega je bil, da so se ZDA dokopale do podatkov o (ne)strinjanju glede zunanje politike članic EU-ja, kot tudi nekaterih notranjih nesoglasjih.

Operacijo, v kateri so prisluškovali francoskim predstavnikom v ZN-u, so poimenovali Blackfoot, francoski ambasadi v Washingtonu pa Wabash. NSA je italijansko veleposlaništvo v Washingtonu poznal pod imenom Bruneau in Hemlock, grško pa kot Klondyke.

Se odnosi med ZDA in EU-jem krhajo?
Ameriški državni sekretar John Kerry je danes izjavil, da zbiranje informacij o drugih državah "ni neobičajno", drugih obtožb na račun ZDA pa ni želel komentirati.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je bil na drugi strani "šokiran" nad vsebino objavljenih dokumentov in je od ZDA že zahteval takojšnja pojasnila. Dejal je, da bi, če bi se izkazalo, da so trditve nemškega tednika resnične, "to vplivalo na odnose med ZDA in EU-jem". Podpredsednica Evropske komisije in komisarka za pravosodje Viviane Reding pa je izjavila, da partnerji ne vohunijo drug za drugim.
Odzvala se je tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je dejala: "Če se izkaže, da so obtožbe o vohunjenju za zaposlenimi v evropski upravi in državljani EU-ja resnične, bomo dali jasno vedeti, da vohunjenje za prijatelji ni sprejemljivo … Nismo več v hladni vojni."
Veleposlaniki na zagovor
Nemško zunanje ministrstvo je danes poklicalo na pogovor ameriškega veleposlanika v Berlinu. Za podobno potezo se je odločila tudi Avstrija. Ameriškega veleposlanika v Avstriji Williama Eacho so namreč za torek ob 17. uri povabili na nujen pogovor na temo prisluškovalne afere, so sporočili z avstrijskega zunanjega ministrstva.

Ob tem so poudarili, da so v preteklih dneh že stopili v stik z ameriškim veleposlaništvom. "Te obtožbe za nas niso sprejemljive. Od ZDA pričakujemo uradno pojasnilo, ali obtožbe odgovarjajo dejstvom in kakšne vohunske dejavnosti so dejansko potekale v Avstriji," je poudaril avstrijski zunanji minister Michael Sindelegger.
Hollande grozi
Francoski predsednik Francois Hollande pa je dejal, da bi afera lahko ogrozila pogajanja o trgovinskem paktu EU-ZDA, največjem tovrstnem dvostranskem sporazumu, ki naj bi se začela 8. julija. Hollande meni, da se pogajanja ne morejo začeti brez zagotovil, da bodo ZDA "nemudoma" prenehale vohuniti.
Italijanska zunanja ministrica Emma Bonino je izrazila prepričanje, da bodo ZDA posredovale potrebne podrobnosti in zagotovila glede poročanja medijev o ameriškem vohunjenju. Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je ob tem države pozval, naj zaščitijo nedotakljivost diplomatskih predstavništev na svojih ozemljih.
Ruski azil za Snowdna?
Nekdanji pogodbeni analitik ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden naj bi medtem Rusijo zaprosil za azil, je sporočil konzularni oddelek ruskega zunanjega ministrstva na letališču Šeremetjevo, kar sicer Russia Today zanika. Izročitev Snowdna zahtevajo ZDA, ker je medijem izdal podrobnosti spornega ameriškega programa nadzora nad komunikacijami in internetom.

"Ob 10.30 v nedeljo je britanska državljanka Sarah Harrison na konzularnem oddelku oddala prošnjo Snowdna za odobritev azila," je povedala zaposlena na oddelku zunanjega ministrstva na letališču Šeremetjevo Kim Ševčenko. Harrisonova je sodelavka WikiLeaksa, ki je Snowdna spremljala na njegovi poti iz Hongkonga.

Putin je sicer danes dejal, da lahko Snowden ostane v Rusiji, a le, če preneha objavljati sporne informacije o nadzoru. "Če želi ostati tukaj, mora izpolniti en pogoj - prenehati mora z delovanjem, katerega cilj je povzročiti škodo našim ameriškim partnerjem, ne glede na to, kako čudno morda to zveni iz mojih ust," je poudaril ruski predsednik.

Za azil zaprosil 15 držav
Ameriški časnik Los Angeles Times pa je poročal, da je Snowden zaprosil za azil v 15 državah. Prošnje naj bi predal ruskim diplomatom. "Tako je ravnal iz obupa, ker Ekvador ni priznal, da ga politično preganjajo," je dejal neimenovani vir iz ruske vlade. Za katere države gre, ni znano.

Snowden je v Rusijo priletel 23. junija iz Hongkonga, kamor se je zatekel še pred objavo informacij o nadzoru nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami v ZDA in tujini s strani NSA. Pri izogibanju roki ZDA mu pomagajo predstavniki spletne strani WikiLeaks.

Snowden naj bi iz Moskve z letalsko družbo Aeroflot odletel na Kubo, od tam pa v katero od latinskoameriških držav, ki bi mu zagotovila azil. Najprej je za azil zaprosil Ekvador, ki pa o njegovi prošnji še ni odločil. Na letalu, s katerim je v Havano odletela tudi kopica novinarjev, pa je Snowdnov sedež iz javnosti neznanega razloga ostal prazen. Njegovo nadaljnje potovanje medtem ni mogoče, ker so mu ZDA preklicale potni list.