Iranska vlada namreč Danski, Nizozemski in Veliki Britaniji očita, da nudijo zatočišče pripadnikom skrajne sunitske skupine Ahvazije, ki je prevzela odgovornost za napad. Po navedbah ministrstva je nesprejemljivo, da Evropska unija te skupine ni uvrstila na seznam terorističnih organizacij.

Odgovornost za napad je prevzela tudi t. i. islamska država, v Teheranu pa menijo, da sta obe skrajni skupini povezani, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Kot poroča BBC, nobena od obeh skupin ni predstavila dokazov za svojo vpletenost v napad.

Oboroženi napadalci so v Ahvazu na jugozahodu Irana v soboto začeli streljati na vojaški paradi, s katero so zaznamovali obletnico začetka osemletne vojne med Iranom in Irakom leta 1980. V napadu je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, od tega 12 vojakov, med ubitimi pa so bili tudi civilisti, med njimi tudi štiriletna deklica. Okoli 60 ljudi je bilo ranjenih.

Zunanje ministrstvo v Teheranu je medtem na zagovor poklicalo odposlanca Združenih arabskih emiratov (ZAE) zaradi "pristranskih izjav" v podporo napadu. Svetovalec prestolonaslednika ZAE-ja je namreč na Twitterju med drugim zapisal, da "napad na vojaško tarčo ni teroristično dejanje".

Medtem sta zalivski državi Katar, ki je v sporu s Savdsko Arabijo in njenimi zaveznicami, in Oman napad v Iranu obsodila.

Iran obtožuje zalivske države in ZDA
Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je v prvem odzivu na Twitterju zapisal, da so Ahvaz "napadli teroristi, ki jih je rekrutiral, izuril, oborožil in plačal tuji režim". Dodal je, da Iran odgovornost za tovrstne napade pripisuje "regionalnim sponzorjem terorizma in njihovim ameriškim gospodarjem".

Podobno je danes poudaril tudi iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, ki je dejal, da gre za "zaroto režima v regiji, ki ga podpirajo ZDA". Pri tem je imel v mislih Savdsko Arabijo, ki po navedbah virov v Teheranu tudi finančno podpira skupino Ahvazije z namenom povečati nestabilnost v Iranu, poroča DPA.

Rohani je kot soodgovorne za napad obtožil tudi ZDA, ki da podpirajo "majhno marionetno državo v regiji". Pri tem naj bi mislil na Savdsko Arabijo in njuna zaveznika ZAE in Bahrajn.

V Washingtonu so vpletenost zanikali in sporočili, da obsojajo "kateri koli teroristični napad". Ameriška veleposlanica pri ZN-u Nikki Haley pa je dejala, da "Rohani že dolgo zatira svoje ljudstvo" in da lahko krivi ZDA, če želi, ampak da se "mora pogledati v ogledalo".

Gardi narasla podpora
Sobotni napad je eden najhujših na Revolucionarno gardo in dokazuje, da so te elitne enote, ki odgovarjajo neposredno ajatoli, ranljive za gverilske napade, poroča Reuters. Garda je sicer napovedala maščevanje.

Iran je relativno stabilen v primerjavi z arabskimi sosedami, ki se soočajo s političnimi in gospodarskimi pretresi po množičnih protestih leta 2011.

Predsednik Rohani se je v zadnjih letih boril proti vse večjemu gospodarskemu in političnemu vplivu Revolucionarne garde, po napadu v Ahvazu pa bo to počel vse težje. Incident je namreč povečal podporo Gardi, kar bo ta verjetno izkoristila za utišanje njenih kritikov, vključno z Rohanijem, pravijo analitiki.

Slabe gospodarske razmere v Ahvazu
Ahvaz, kjer se je zgodil napad, je glavno mesto pokrajine Kuzestan ob meji z Irakom, kjer živi večina iranske arabske manjšine. Prebivalci dolgo časa opozarjajo, da jih centralna vlada zanemarja.

Ta del države so gospodarske težave Irana prizadele še posebej močno. Stopnja brezposelnosti v Kuzestanu je 14,5-odstotna, medtem ko je v državi ta odstotek 11,8.

Ob nizkem življenjskem standardu ljudje trpijo tudi pomanjkanje elektrike in hude suše, za kar lokalni prebivalci krivijo slabo vladno upravljanje.