Na velikem delu meje med Mehiko in ZDA že stoji zid, ki bi ga predsednik Trump še povečal. Foto: EPA
Na velikem delu meje med Mehiko in ZDA že stoji zid, ki bi ga predsednik Trump še povečal. Foto: EPA
Priseljenci
Priseljenci v ZDA brez ustreznih dokumentov po izpustitvi iz pridržanja. Foto: Reuters
Donald Trump
Trump še vedno obljublja gradnjo zidu na meji z Mehiko. Zdaj bi rad zanj porabil denar, namenjen vojski. Foto: Reuters

Arizona bo na mejo naslednji teden poslala 150 ljudi. Trump je dejal, da želi na mejo z južno sosedo poslati do 4.000 pripadnikov Nacionalne garde, dokler ne bo postavljen zid, ki ga obljublja.

Tudi zvezni državi Nova Mehika in Kalifornija sta bili pozvani, naj sprejmeta takšen ukrep, poroča BBC.

Trump je napotitev vojakov na mejo z Mehiko označil za "velik korak", a to sta storila tudi oba njegova predhodnika. Barack Obama je tako na mejo poslal okoli 1.200 vojakov, George Bush mlajši pa okoli 6.000. Obakrat je njihova napotitev trajala okoli leta dni.

Ameriški obrambni minister James Mattis je odobril financiranje napotitve do 4.000 pripadnikov Nacionalne garde do septembra.

Obljuba o "velikem, čudovitem zidu"
Trumpova glavna predvolilna obljuba je bila zgraditi "velik, čudovit zid" na meji z Mehiko, a v več kot letu dni na položaju mu to ni uspelo, saj je načrte oviral kongres.

Prejšnji mesec je Trump sicer podpisal zakon, ki za gradnjo zidu namenja 1,6 milijarde dolarjev, kar je precej manj od 25 milijard, ki jih je hotela Bela hiša. Večina sredstev, ki jih je kongres odobril, pa je omejena na vzdrževanje delov obmejnega zidu, ki že obstaja. Denar tako večinoma ni namenjen gradnji novih delov zidu.

Trump bi sicer rad gradnjo zidu financiral s sredstvi za vojsko. Prejšnji mesec je obrambno ministrstvo potrdilo, da se je predsednik že pogovarjal z Mattisom glede porabe sredstev obrambnega ministrstva. Temu so se že uprli nekateri demokratski senatorji, ki opozarjajo, da ni zakonske podlage za porabo sredstev s tem namenom.

Decembra lani je sicer ameriška obmejna policija sporočila, da je število aretacij na meji z Mehiko najnižje od leta 1971, s čimer so nakazali, da manj ljudi poskuša prečkati mejo brez dovoljenja.

Dodatna poostritev politike do priseljencev
Trump je v petek predstavil načrt končanja politike, imenovane "ujemi in spusti". Predsednik želi namreč, da ostanejo priseljenci brez dovoljenj pridržani, dokler čakajo na odločitev, ali bodo izgnani, namesto da bi bili v tem času na prostosti.

Obrambno ministrstvo je že pozval, naj pripravi podroben seznam vojaških in drugih poslopij, ki bi jih lahko uporabili v ta namen.

V zadnjem tednu je Trump v več tvitih napadel nezakonito priseljevanje, demokrate pa je obtožil dopuščanja "odprtih meja, mamil in zločina".

Mehiki je zagrozil, da je sporazum Nafta (Severnoameriški prostotrgovinski sporazum) pod vprašajem, če Mehika ne bo ustavila priseljencev pred prečkanjem meje. Mehiški predsednik Enrique Peña Nieto je že obsodil Trumpov "grozeč in nespoštljiv odnos".