Naslednja razprava o Titovi zapuščini bo konec decembra. Foto: BoBo
Naslednja razprava o Titovi zapuščini bo konec decembra. Foto: BoBo

Zapuščinska razprava se je začela že leta 1983 na zahtevo Titovega sina Žarka, vendar ji je nasprotovala Titova vdova Jovanka. Konec letošnjega oktobra so na razpravi sodelovali trije otroci pokojnega sina Žarka - Josip in Zlatica iz prvega zakona ter Svetlana iz tretjega zakona, in pravni zastopniki Jovanke Broz, ki je na sodišče ni bilo kot tudi ne Titovega drugega sina Miša in vnuka Edvarda iz drugega Žarkovega zakona. Mišo in Edvard živita v Zagrebu.

Na oktobrski razpravi so razdelili popise imetja, medtem ko so Jovankini odvetniki od sodišča zahtevali, da se izločijo stvari, pri katerih naj bi šlo za njeno osebno lastnino.

Tito brez nepremičnin
Na popisih premičnin, ki naj bi bile predmet razdelitve, ni številnih Titovih najdragocenejših predmetov. Pomanjkljivosti v popisih naj bi nemudoma opazili Jovankini odvetniki.

Med izginulimi dragocenostmi naj bi bile slike Oskarja Kokoschke in Francisca Goye, zdesetkana je zbirka pušk, manjkalo pa naj bi tudi več deset ročnih ur, katerih velik ljubitelj je bil pokojni predsednik. V njegovi zbirki so bili nekateri najdragocenejši primerki Rolexa, Pateka Philippa, Longinesa in drugih.

Gre predvsem za stvari s t. i. četrtega seznama Titovega imetja, ki je bil kar tri desetletja tajen in spravljen v službi državne varnosti, preden so ga izročili Arhivu Srbije. Na njem naj bi bilo vse, česar tedanje jugoslovansko vodstvo po Titovi smrti ni hotelo dati Jovanki, od nakita in slik ter zbirke narodnih noš do predsednikovega voznega parka, odličij, zlatih kočij in konjev.

Po ocenah Jovankinega nekdanjega odvetnika Tome File naj bi bile stvari na tem seznamu vredne od 50 do 60 milijonov dolarjev. Po drugi strani Tito ni imel lastnih nepremičnin, z izjemo majhnega vinograda, ki ga je kupil in nato v času življenja podaril sinu Žarku.

Po zapuščinski razpravi leta 1983 je dedičem do zdaj uspelo, da so si razdelili le avtorske pravice za Titove knjige, od katerih je vsakemu pripadlo 4.000 takratnih nemških mark.