Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.1 od 35 glasov Ocenite to novico!
Ne da(vi)mo Beograd
Iniciativa Ne utapljajmo Beograda je organizirala že osem protestov proti projektu Beograd na vodi in nedelovanju državnih institucij glede primera Savamala. Foto: Ne davimo Beograd
Dobrica Veselinović
Veselinović je eden vidnejših članov iniciative. Foto: Dobrica Veselinović/Osebni arhiv
       Podobnost je v tem, da ljudje spet čutijo potrebo, da se dvignejo zoper različne zlorabe, nepravilnosti in kršitve zakonov, razlika pa je v tem, da so bili tedanji protesti večinoma strankarsko vodeni ali usmerjeni.       
 Vzporednice s protesti proti Slobodanu Miloševiću v devetdesetih letih
Projekt Beograd na vodi
Beograd na vodi je megalomanski projekt, na katerega so mestne in državne oblasti ponosne, kritiki pa poudarjajo njegovo družbeno škodljivost. Foto: Reuters
Protest v Beogradu
Protestov iniciative se udeležuje veliko ljudi. Od devetdesetih let, ko so množice protestirale proti Slobodanu Miloševiću, so bili množični protesti le nacionalistični in skrajnodesničarski. Foto: Dušan Rajić
       Vprašanje zdravega razuma – morda je neumno reči spodobnosti – je, ali boste gradili ekskluzivno območje v času, ko nekaj tisoč ljudi živi na temperaturi pod ničlo. Ali si to želimo? Če si to res želimo, se nam ne obeta nič dobrega. Ne bomo si mogli oprostiti, da smo bili tiho in sedeli križem rok ali obračali glavo stran, ko se je to dogajalo.       
 O gradnji luksuznega projekta, medtem ko prebežniki zmrzujejo.
Protest v Beogradu
Kot je dejal Veselinović, je iniciativa Ne utapljajmo Beograda vključujoča, tako da so na protestih prisotne številne skupine, ki sicer v družbi niso dovolj zastopane. Foto: Kamerades, Marko Rupena

Dodaj v

"To, kako se bo naše mesto razvijalo, bo vplivalo na to, kakšni bomo mi kot ljudje"

MMC-jev intervju z aktivistom beograjske iniciative Ne utapljajmo Beograda
22. februar 2017 ob 06:48
Beograd - MMC RTV SLO

Vprašanje nočnega rušenja objektov v središču Beograda aprila lani je postalo ključno vprašanje, kakšno Srbijo si ljudje želijo, je za MMC dejal eden vidnejših aktivistov iniciative Ne utapljajmo Beograda, Dobrica Veselinović.

24. aprila 2016 so bagri v Hercegovački ulici v beograjskem predelu Savamala v središču mesta ob Savi ponoči porušili nekaj objektov, mimoidoče pa so zadrževali zamaskirani moški. Policija se na klice ljudi, ki so videli, kaj se dogaja, ni odzvala, tudi deset mesecev po incidentu pa ni jasno, kdo je rušenje naročil, zaradi napada na ljudi pa tudi nihče ni odgovarjal.

Razlog za rušenje je bilo čiščenje zemljišča, namenjenega za projekt Beograd na vodi, luksuzni, megalomanski projekt, ki naj bi med drugim obsegal hotele, stanovanja, nakupovalna središča, pri čemer je glavni vlagatelj podjetje Eagle Hills iz Združenih arabskih emiratov. Še pred nočnim incidentom, ki je razkril nedelovanje pravne države, je obstajal širok strokovni konsenz urbanistov, arhitektov in pravnikov, ki projektu nasprotujejo. Rušenje v Savamali, ki ga je izvedla neznana skupina, pa je spodbudilo proteste v organizaciji civilne iniciative Ne utapljajmo Beograda (Ne davimo Beograd oziroma Ne damo Beograd), ki nasprotuje projektu Beograd na vodi. Iniciativa, ki je organizirala že osem protestov, zadnji je bil prejšnjo sredo, zahteva odgovornost oblasti za način izvedbe projekta, ki mu očita netransparentnost, nedemokratičnost in nezakonitost.

O iniciativi – katere simbol je postala rumena račka, ki naj bi predstavljala prevaro – njenih zahtevah in organizacijski strukturi smo govorili z enim od njenih vidnejših pripadnikov Dobrico Veselinovićem. Kot je dejal, je primer Savamala simboličen, saj ponazarja vse, kar je narobe v srbski družbi, predvsem pa razgalja povezanost politične in ekonomske elite, zaradi katere se odločitve o razvoju glavnega mesta sprejemajo, kot meni Veselinović, brez upoštevanja njegovih prebivalcev. "To, kako se bo naše mesto razvijalo, bo vplivalo na to, kakšni bomo mi kot ljudje," meni sogovornik, ki opozarja tudi na paradoks gradnje luksuznega projekta na območju, na katerem zdaj v zapuščenem skladišču v nemogočih razmerah živi več kot 1.000 prebežnikov, ki so zaradi zaprtja t. i. balkanske begunske poti ostali ujeti v Beogradu.


Še malo pa bo minilo leto dni od zloglasnega rušenja v beograjskem predelu Savamala. Kako napreduje preiskava oziroma ali preiskava sploh poteka in zakaj po toliko mesecih ni nikakršnih odgovorov?
Mi pravzaprav ne vemo, kaj se s preiskavo trenutno dogaja in ravno to je eden od razlogov za velike proteste, ki te mesece potekajo v Beogradu. Najprej je tožilstvo ignoriralo zahteve ljudi, da pojasni, kako poteka preiskava, tako da je nekaj mesecev trajalo, da se je sploh izvedelo, kdo na tožilstvu je pristojen za ta primer. Zdaj, ko se to ve, pa je nastopila velika tišina, ko se ne ve, ali se ta primer sploh obravnava, ali je policija posredovala vse potrebne podatke in podobno. Tako smo še vedno priče tišini države glede tega vprašanja.

Mislite na tišino več institucij, od mestnih oblasti do tožilstva in policije? Na katero od institucij tako kot iniciativa sploh lahko računate?
Mislim na vse institucije. Takoj po rušenju v Hercegovački ulici sta predsednik občine Beograd in župan govorila, da nista obveščena o dogodkih, češ da se nič niti ni zgodilo, nato pa se je tudi vodstvo policije delalo neumno in šele pritisk prebivalcev je poskrbel za to, da je to sploh postala tema pogovorov in da začenjamo dobivati nekakšne odgovore. Nato je nastopil premier, ki je želel prevzeti vso odgovornost nase, in je edini odgovarjal na vprašanja novinarjev o tem, medtem ko so vsi drugi ostali v ozadju za izjavo "pustimo institucijam, da opravljajo svoje delo", čeprav tudi po desetih mesecih svojega dela ne opravljajo.

Rekli ste, da je Aleksandar Vučić nase prevzel odgovornost za pojasnjevanje, vendar mar ni zvalil odgovornosti za rušenje na mestne oblasti?
Po nizu protestov in pritiska prebivalcev je zvalil odgovornost na "popolne idiote" v vrhu mestnih oblasti, to so njegove besede, pri čemer pa nismo izvedeli, kdo ti "popolni idioti" so. Tožilstvo ni sprožilo preiskave, ne vemo, ali kakšna poteka proti komu iz mestnih oblasti. To je bila pravzaprav tehnika medijske manipulacije, da bi se pozornost preusmerila s konkretnih vprašanj in da se ustvari vtis, da se nekaj dogaja. Ko nekdo reče, "to so naredili popolni idioti iz vodstva mestnih oblasti", pomislite, da gre za župana Beograda Sinišo Malija, a organi, ki bi morali to procesirati, njegovega ali katerega koli drugega imena pravzaprav nikjer sploh ne omenjajo. To je bil le manever, da se zdi, da se je odgovorilo na vprašanja, ki so postala preglasna. A poudarjam, zelo je čudno in simptomatično, da se tudi deset mesecev po dogodku nič ni rešilo, in ena od tehnik poleg medijske manipulacije je tudi minevanje časa, da se na afero pozabi in da se zadeva pravno več ne bo dala preganjati.

To zavlačevanje ima sicer lahko tudi nasprotni učinek. Od rušenja aprila lani ste tako organizirali že osem protestov. Kot da želite iz državljanov narediti institucijo, ki bi lahko vplivala na potek dogodkov, če že uradne institucije molčijo.
Od samega začetka projekta Beograd na vodi smo kot iniciativa Ne davimo Beograd organizirali to državljansko gibanje, ki nasprotuje vsemu, kar ta projekt pravzaprav je. To, kar se je zgodilo v Hercegovački ulici, je samo najočitnejše nasilje v fizični obliki nad voljo prebivalcev Beograda. Njih ni nihče nikoli vprašal, ali ta projekt sploh želijo v svojem mestu, nikoli jih ni nihče vključil v to, kakšno bo njihovo mesto v prihodnosti, nam pa se to zdi ena od najpomembnejših stvari, okoli katere sploh gradimo to gibanje. Želimo, da ljudi bolj upoštevajo pri tem, v kakšnem mestu bodo živeli, v kakšni družbi bodo odraščali. To, kako se bo naše mesto razvijalo, bo vplivalo na to, kakšni bomo mi kot ljudje. Zato smo tako pozorni na ta projekt in osredotočeni na to gibanje, ker vidimo, da institucije ne opravljajo svojega dela, saj so pod prevelikim vplivom politike, ta pa je močno ločena od vsakodnevnega življenja in želja ljudi. Torej, zdaj poteka nekakšno vračanje državljana v državo.

Opozarjate na nedemokratičnost projekta, njegovo škodljivost za javni interes in nezakonitost njegove izvedbe. Lahko predstavite glavne primere te škodljivosti in nezakonitosti? Omenjate, recimo, privatizacijo javnega prostora.
Kar se dogaja, je posledica vsega, kar se je dogajalo v naši družbi v zadnjih 20 in več letih, torej privatizacije vsega javnega, da ne rečem družbenega. Po nizu privatizacij industrije v Srbiji je vse, kar je od virov še ostalo vrednega, zemlja v tem najosnovnejšem smislu. Zazidljivo zemljišče v mestu je eden redkih virov, ki so ostali zunaj dosega tac tajkunov, da se tako izrazim. To je torej ena od najvrednejših stvari, ki jih imamo. Pogodba, ki je bila objavljena nekaj mesecev po njenem podpisu, pa je končno razkrila, da se tudi ta najvrednejši vir daje v zelo sumljivih okoliščinah nejasnemu zasebnemu vlagatelju. Kakor smo izračunali, smo mi v ta projekt vložili veliko več, kot bo to kadar koli storil vlagatelj, ki pa mu bo šel ves dobiček. V tem projektu je tako vse tveganje na javni strani, ves dobiček pa na zasebni, ki je poleg tega nejasna. Mi resnično ne vemo, kdo so ti t. i. vlagatelji. Ko vidimo, koliko so se naši politiki vpregli v ta projekt, se počasi postavlja vprašanje, ali ta vlagatelj sploh obstaja.

Ali imate težave pri prepričevanju javnosti o škodljivosti tega projekta, glede na slabo gospodarsko stanje, v katerem je država in ki naj bi ga tovrstni projekt izboljšal. Kako se bojujete proti razpravi, da je dobro, da se gradi, da se razvija, vlaga?
Vlagatelj in oblasti pravijo, da je naložba vredna 3,5 milijarde dolarjev in da bo zaradi gradnje delo dobilo 200.000 ljudi. V pogodbi pa smo videli, da mora vlagatelj vložiti le 150 milijonov in da ni nikakršne obveze o zaposlovanju delovne sile. Po naši računici, ki se sicer le stežka prebije v glavne medije in do javnosti, pa projekt ne bo prispeval h gospodarskemu razvoju in rasti, saj so vsa gradbena podjetja že zdavnaj privatizirana, tako da se bodo v sami gradnji uporabljali tuja tehnologija in materiali in vse, kar se bo vgradilo v vse te stavbe, nakupovalni center, ekskluzivne hotele in stanovanja, ne bo izdelano tukaj, ampak bo uvoženo. Ostala bodo samo najmanj plačana delovna mesta v storitvenem sektorju, kar ne bo spodbudilo gospodarske rasti države. Ekonomska računica torej temelji na praznih obljubah in tržniški strategiji, ki obljublja nekaj, česar si običajni človek nikoli ne bo mogel privoščiti. Kdo bo namreč lahko kupil stanovanje v Beogradu na vodi, če je povprečna cena kvadratnega metra več kot 3.000 evrov? Ljudje si nikoli ne bodo mogli privoščiti takšnega načina življenja, a ravno to je način delovanja marketinga, ki obljublja nekaj, česar nikoli ne bomo mogli dobiti, obenem pa nas sili v sanjarjenje o teh stvareh.

Kot zdaj govorite, zveni precej enostavno predstaviti negativne vidike tega projekta. So vaš glavni problem pri prepričevanju javnosti o njegovi škodljivosti medijske manipulacije, ki ste jih omenili?
Seveda, saj so vsi lokalni mediji v Srbiji privatizirani, javni medijski servis pa je pod velikim političnim nadzorom vladajoče stranke (Srbska napredna stranka, op. a.), zato je zelo težko z resnico prodreti v javnost. A očitno je, da ljudje niso tako neumni, da ne bi razumeli nekaterih osnovnih zakonitosti. Mislimo, da se bo to odražalo na vseh naslednjih političnih dogajanjih oziroma volitvah, kjer bo imel projekt Beograd na vodi kot glavni adut vladajoče stranke priložnost pokazati, ali ima podporo javnosti. Ponavljam, nikoli ni nihče ljudi vprašal, ali ta projekt v središču mesta sploh želijo, zdaj pa je to postala ena od glavnih tem, ki se ji ne da izogniti.

Kaj lahko poveste o poročanju javne radiotelevizije, ki ima še toliko večjo odgovornost do javnosti, in o tem, da pravzaprav vse problematične pogodbe – ravno danes je spet ena prišla v javnost –, povezane s projektom, objavljajo manjši mediji, neodvisni portali, ki se ukvarjajo z raziskovalnim novinarstvom, a nimajo velikega dosega in vpliva v javnosti?
V zadnjih dveh letih se je zgodil val privatizacij javnih medijev v lastništvu lokalnih oblasti. Televizije, in radijske postaje, privatiziran je, recimo, Studio B, so prešle v roke ljudi, ki predstavljajo ekonomsko elito in so blizu vladajočim strukturam. Javni medij (Radiotelevizija Srbije - RTS, op. a.) pa je zaradi različnih političnih igric pristal pod jasnim nadzorom vladajoče stranke. Tako ne obstaja nikakršna oblika dialoga, ki bi omogočila soočanje različnih mnenj. Smo v situaciji, ko se premier in člani vladajoče stranke sploh več ne udeležujejo soočenj z nikomer, ampak obstaja le njihov dialog z novinarji, ki pa so naučeni, kot se to lepo vidi, da ne postavljajo težkih vprašanj. Nadzor nad javno razpravo torej obstaja na dveh ravneh. Na eni je fizični nadzor nad mediji, na drugi pa nadzor nad njihovim delom, ko pride do obravnave neke teme. Glede objave pogodbe o Beogradu na vodi pa naj povem, da je do nje prišlo na dan, ko je bila v Beogradu leta 2015 organizirana Parada ponosa, takrat pa v mestu običajno na žalost vlada polvojno stanje. Parada se je začela ob 13. uri, župan pa je na novinarski konferenci pogodbo predstavil ob 12. uri. Jasen je torej namen odločevalcev in župana pogodbo objaviti v času, ko bo to zasenčil neki večji dogodek. Že zaradi tega objava pogodbe ni imela večjega odmeva v glavnih medijih, tako da so ostali le neodvisni portali, ki se ukvarjajo z raziskovalnim novinarstvom, ki v tem primeru resnično delajo zelo dobro in opravljajo gromozansko delo s kopanjem in iskanjem, kaj vse ni v redu, kar je zelo težko. Pogodba o Beogradu na vodi ima v izvirni različici, recimo, več kot 200 strani v angleščini. Tudi, ko so informacije javne, jih torej ni preprosto najti, saj so skrite med drugimi odvečnimi podatki.

Kot pravite, so večji mediji v tem smislu bolj pasivni, na drugi strani pa, kot je znano, se določeni tabloidi uporabljajo za zaščito oblasti, konkretno premierja, in za obračunavanje z njegovimi kritiki. Ste tudi vaša iniciativa oziroma vi osebno in vaši kolegi, ki ste bolj javno izpostavljeni, postali njihova tarča in ali ste imeli na splošno zaradi svojega angažmaja glede tega vprašanja kakršne koli nevšečnosti v obliki groženj, kazni, ovadb, itd?
V Srbiji imamo več tabloidov, kot so Informer, Srbski telegraf, Alo in drugi, ter nekaj televizijskih postaj, kot so privatizirani Studio B, Pink in nekatere manjše televizije, ki se uporabljajo za to, da bi iniciative, kot je naša, ali nekoga, ki je dojet kot sovražnik vladajoče stranke in reda, predstavili v slabi luči. Pred nekaj meseci se je tako začela kampanja proti nam, tako posameznikom osebno kot iniciativi kot takšni, v okviru katere se je poudarjalo, da smo tuji plačanci, da je rumena račka uvožena iz Brazilije kot izum Cie, začele so se osebne obtožbe, da nekdo prejema denar, ima ljubimko, da smo med seboj sprti in podobno. S tem se je pripravil teren za to, kar je sledilo, to pa so različne grožnje na družbenih omrežjih, ustvarjanje lažnih profilov, ki imajo recimo podobno ime, kot je vaše, kar je ustvarjalo vtis, da smo legitimne tarče. To pa se je nato preselilo na ulice, zaradi česar so bili številni naši aktivisti v neprijetnih situacijah, ko so jim, recimo, v poštne nabiralnike metali grozilna pisma. Na drugi ravni pa se je to kazalo v obliki različnih ovadb zoper nas. Tako je do zdaj vloženih več kot 20 ovadb zaradi neprijavljenih javnih shodov, oviranja prometa, onesnaževanje javnih površin, lepljenja propagandnega materiala in podobno, vse zato, da nam pokažejo, da lahko sistem, ko se enkrat počuti ogroženega, na različne načine udari nazaj. Na eni strani torej z medijskim blatenjem in demoniziranjem, na drugi pa z ovadbami in sodnimi postopki, pa tudi z grožnjami s fizičnim nasiljem. Gre za spekter različnih groženj, s katerimi smo soočeni, a to pravzaprav kaže, da je sistem precej šibak in da se boji, kar nam daje še več moči in odločnosti, da nadaljujemo naše delo.

Morda se oblasti niti ne zavedajo, da s tem, ko vam tako odločno pišejo kazni in vlagajo ovadbe, samo še bolj poudarjajo svojo nedejavnost v primeru Savamala. Torej to, da so lahko zelo učinkovite, pomeni le, da v tistem primeru ne želijo biti učinkovite, ne da ne morejo biti.
To pomeni ravno to. Te kazni, ki jih prejemamo, pa običajno vključujejo tudi finančno kazen. Namen je, da se nas poleg s postopki obremeni tudi finančno. Za nas pa je zelo pomembno, da smo vsa sredstva, ki smo jih porabili za kampanjo, pridobili od državljanov, kar javno objavljamo na svojem blogu. Ljudi so te kazni še dodatno razburile, češ "zdaj jim pa pišejo še kazni za lepljenje nalepk, pomagajmo jim". Gradi se nekakšna solidarnost, nekakšna skupna energija.

V prihodnjih mesecih bodo v Srbiji predsedniške volitve. Bodo vprašanja in teme, ki jih odpira primer Savamale, če se omejimo le na ta primer nedelovanja pravne države, del predvolilne kampanje? Bo to nekaj, kar bodo mediji naslavljali v pogovorih s kandidati?
Vsekakor, saj je postalo to vprašanje neizogibno in ključno, ko govorimo o tem, v kakšni državi želimo živeti. Gre za vprašanje, ali se bo policija odzvala na klice državljanov ali pa se bo držala ob strani, če ji bo politična elita, povezana z ekonomskim interesom, tako ukazala. Gre za vprašanje, ali bodo sodišča in tožilstva opravljala svoje delo, neodvisno od interesov politične elite in gre za vprašanje, ali se bo državljane vprašalo in upoštevalo pri tem, v kakšnem okolju želijo živeti. Po našem mnenju so ta vprašanja ključna in vidimo, da jih naslavljajo vsi, ki so napovedali svojo kandidaturo. Od odgovorov na ta vprašanja bo odvisen rezultat volitev.

Bo tudi ta razprava omejena na manjše medije ali pa mislite, da bodo tudi na RTS-u postavljena vprašanje glede tega primera?
Ravno pred nekaj dnevi je bil premier Vučić gost na RTS-u, a medtem ko mu je novinarka, bolje rečeno, voditeljica, postavila 27 vprašanj, je Vučić po analizi novosadske novinarske šole njej postavil še enkrat toliko vprašanj. To vprašanje je sicer bilo postavljeno, a se mu je uspelo izmuzniti, saj ni bilo podvprašanj. To je posledica nadzora nad narativom. Njemu se postavi vprašanje glede rušenja v Savamali, on pa odgovori, da je šlo za nezakonite objekte, kar ni res, a ga s tem nihče ne sooči, in da bi jih on sam, če bi ga kdo vprašal, rušil po belem dnevu. Seveda ne sledi podvprašanje, ampak novo vprašanje, kar mu omogoča enako ravnanje. A veselijo nas ti protesti in to, da so ta vprašanja vse glasnejša ter da nihče več ne verjame tega, kar sliši od oblasti, čeprav se tisočkrat ponovi.

Ko ravno omenjate proteste, ki so precej množični … Mineva skoraj 20 let od zadnjih množičnih protestov z zahtevami za spoštovanje pravne države v času Miloševića. Od takrat so bili namreč množični samo nacionalistični in skrajnodesničarski protesti proti odcepitvi Kosova ali Paradi ponosa. Zdajšnji protesti sicer niso tako veliki kot tisti pred 20 leti, a vendar, ali obstajajo kakšne vzporednice med njimi?
Dobro ste opazili, da trenutni protesti niso nacionalistični, in to nas veseli. Podobnost je v tem, da ljudje spet čutijo potrebo, da se dvignejo zoper različne zlorabe, nepravilnosti in kršitve zakonov, razlika pa je v tem, da so bili tedanji protesti večinoma strankarsko vodeni ali usmerjeni. Tako kot tisti protesti pa so tudi sedanji, to lahko že rečemo, trajni. Av nasprotju s tistimi protesti so zdajšnji organizirani brez strankarske infrastrukture, financirajo jih državljani in odprti so za različne družbene skupine, ki niso dovolj zastopane. Prej ni bilo nikoli tako. V Beogradu so se mavrične zastave tako lahko videle le na paradi ponosa pod močno policijsko zaščito, zdaj pa so prisotne tudi zastave nezastopanih skupin. To je morda največja vrednost teh protestov, pomembno pa je tudi to, da se po različnih drugih mestih po Srbiji organizirajo in povezujejo podobne skupine.

Izpostavljate inkluzivnost gibanja, vključevanje različnih idej in razlogov za proteste ... povejte nekaj več o sami organizacijski strukturi vaše iniciative. Gre za vertikalno strukturo, prek katere se odloča za proteste, zahteve, konkretne akcije, ali je ta struktura horizontalna kot v gibanju Occupy ali v španskem gibanju t. i. ogorčenih?
Iniciativa je nastala kot horizontalno oblikovana skupina ljudi različnih profilov, od arhitektov, kulturnih delavcev, politologov, pravnikov, ki imajo vsi svoje drugo poklicno življenje. Nihče se z gibanjem ne ukvarja poklicno. Tedensko se sicer sestaja ožja skupina 20 ali nekaj več ljudi in zaradi takšne organizacije se težko sprejemajo odločitve. Nikoli ne glasujemo, ampak težimo h konsenzu, a na koncu koncev so rezultati, ki jih tako dosežemo, vsem najsprejemljivejši. Tako je zelo malo resnih konfliktov in razkolov. Zato menimo, da je to najboljši način organiziranja. Ni glavnega človeka, ampak se trudimo delovati v skladu s pričakovanji vseh, kar je morda utopično in neuresničljivo, a za nas je pomembno, da poskusimo. Ne moremo namreč spremeniti sistema, če ne spremenimo načina, na kakršnega mi komuniciramo med seboj in se organiziramo. Če bi sistem le zamenjali z drugimi ljudmi, bi vsebinsko stvari ostale enake.

Če prav razumem, gre v vašem primeru torej za nekakšen kompromis med klasično strukturo z jasnim vodstvom in horizontalno strukturo brez vodstva. Je mogoče, da bi protest iniciative Ne davimo Beograd organizirali nekateri drugi ljudje, ki niso del skupine 20 ljudi, ki ste jo omenili?
Rekel bi, da je. Pri tem bi sicer prišlo do logistično-operativnih težav, torej ali bi se to prepoznalo kot izvirni protest in podobno. Eden od mehanizmov boja proti drugače mislečim in nasprotnikom, ki je uvožen iz Putinove Rusije, je namreč tudi ustvarjanje zmede. Delajo se lažni profili, obstaja tudi več organizacij, ki se ukvarjajo s promocijo Beograda na vodi, recimo Združenje za zaščito mladih ali "Daj račko očetu", s čimer se želi vnesti zmedo. Lani je, recimo, SNS na lokalnih volitvah v posameznih občinah v Beogradu v dveh občinah prijavil lažno listo z imenom "Račkica - ne Beogradu na vodi", da bi vnesla zmedo pri ljudeh in da bi se zlorabila verodostojnost naše iniciative. A mislim, da bi bilo celo zaželeno, da bi se s tem, kar počnemo, začelo ukvarjati veliko več ljudi, torej da se začnejo ljudje samoorganizirati glede vprašanj, ki jih mučijo.

Ravno to sem vas hotel vprašati, torej ali je ta iniciativa omejena na zoperstavljanje projektu Beograd na vodi in pozivanje k odgovornosti oblasti zaradi primera Savamala, ali pa se spreminja v nekakšno širše gibanje, ki ima za cilj spremembe v državi v večjem obsegu?
Kot iniciativa se za zdaj držimo projekta Beograd na vodi, vendar sodelujemo z drugimi skupinami, organizacijami in gibanji tako v Beogradu kot zunaj njega, ki se ukvarjajo z različnimi temami na področju urbanega razvoja. V Nišu se, recimo, ljudje bojujejo za cenejše centralno ogrevanje, saj je tam to zelo drago, v Beogradu potekajo različni boji za varovanje parkov, več kolesarskih stez, za neodvisne kulturne centre in podobno, tako da obstaja sodelovanje na nekakšni tematski osnovi, a za zdaj smo omejeni na eno temo, ki pa je po našem mnenju ključna, saj namreč skozi njo poteka vse, kar je problematično v naši družbi, in na njej se lomijo kopja demokracije in spoštovanja prava, predpisov in človekovih pravic.

Kot ste dejali, je primer Savamala zelo simboličen, saj izpostavlja veliko težav, s katerimi se spoprijemata Srbija in Beograd, a obstaja še ena, morbidnejša simbolika, in sicer da nedaleč od gradbišča luksuznega projekta Beograd na vodi več kot 1.000 prebežnikov živi v zapuščenem skladišču.
To je še eden izmed paradoksov, v katerih je Beograd. Od začetka begunske krize je okoli območja Beograda na vodi zaradi avtobusne in železniške postaje največje zbirališče migrantov. Kot iniciativa smo tem ljudem večkrat pomagali, jim kuhali in prinašali stvari, odnos mestnih oblasti pa je bil ravno nasproten. Dva parka, ki sta tu, so namreč popolnoma ogradili in ju začeli obnavljati ob prihodu teh ljudi. To nam kaže, da se želi uradna politika od tega vprašanja ograditi in da posnema to, kar se dogaja v Evropski uniji, na drugi strani pa ljudje kažejo visoko stopnjo solidarnosti. Poteka zelo veliko dobrodelnih akcij, s čimer so ljudje pokazali, da želijo biti del življenja teh ljudi, da ne gre za tujce s slabimi nameni, ampak da so v velikih težavah in da moramo pokazati precej solidarnosti z njimi, saj bomo s tem pokazali, ali si želimo pred tem velikim problemom zatisniti oči in se pretvarjati, da je vse v redu, ali da smo ljudje in da želimo vse dobro drugim ne glede na to, od kod prihajajo. Slike, ki so obšle svet, pa prikazujejo neuravnoteženost in nepovezanost politike in višjih ekonomskih slojev, ki sodelujejo v projektu Beograd na vodi, z realnim življenjem. Vprašanje zdravega razuma – morda je neumno reči spodobnosti – je, ali boste gradili ekskluzivno območje v času, ko nekaj tisoč ljudi živi na temperaturi pod ničlo. Ali si to želimo? Če si to res želimo, se nam ne obeta nič dobrega. Ne bomo si mogli oprostiti, da smo bili tiho in sedeli križem rok ali obračali glavo stran, ko se je to dogajalo.

Boris Vasev
Prijavi napako
Komentarji
sirus
# 22.02.2017 ob 08:22
Beograd na vodi je projekt pranja denarja in ne sodi na tisto mesto, prav tako pa je noro jokat za razpadajočimi skladišči in kontejnerskim terminalom.
Guinness
# 22.02.2017 ob 08:08
Beograd sem obiskal prvic predlani in sem bil nad mestom precej razocaran. Glede na to, da je med Slovenci zelo priljubljeno, sem pricakoval vec. Na zalost pa takoj, ko prides iz centra, vidis precej zalostno podobo mesta (stavbe v slabem stanju, veliko potepuskih psov...). Razlogov za tako stanje je seveda vec, upam pa, da se stvari hitro obrnejo na bolje.
Tetameta
# 22.02.2017 ob 07:44
Brez teh vaših ubogih beguncev oziroma prebežnikov al karkoli so že, pa očitno ne gre...
KLIPAN
# 22.02.2017 ob 08:10
@Tetameta
"Brez teh vaših ubogih beguncev oziroma prebežnikov al karkoli so že, pa očitno ne gre..."

Točno to sem prej mislil.
Skratka, vsi politiki iz EU-ja, Amerike, Nata....se silijo Arabcem v ......, pustijo jim, da pokupijo cela mesta, banke, nogometne klube itd, prodajajo jim za miljarde orožja itd., itd.
Skupaj z njimi porušijo države, ki ne igrajo po njihovih načrtih, pobijejo na tisoče civilistov......potem pa se mi čudimo, od kod toliko beguncev, zakaj toliko vojn ipd.??????

Ravno včeraj sem poslušal oddajo na Hrvaškem radiu, koliko orožja je Hrvaška prodala Saudovi Arabiji. Za miljone in miljone evrov. Ampak Hrvaška je ena najbolj katoliških držav v Evropi in članica Nata.
Seaj pa so spet vsi kao začudeni, ker se je to orožje znašlo v rokah ISIS-a. Tega istega isis-a, ki je tudi hrvaškemu državljanu odsekal glavo!!
Nehajte se že 1x pretvarjati in biti tako očitno dvolični.
Za denar bi prodali še svojo mamo, potem pa se čudite, da je islam vse močnejši.
Res čudno a ne?
Upam, da se samo delate neumne.
Krimsky
# 22.02.2017 ob 09:32
Je ta svet še življenjski prostor za 'male ljudi'?
~
Ah, dajte no, bodite resni, ta svet je samo še ... za kapital.
Kakšna demokracija neki, ... no, dajte no, zresnite se ... mar naj svet vodijo tisti, ki nimajo za burek?
Denar je moč, in moč upravlja s svetom.
Pod napisano se podpiše marsikdo, v prvi vrsti tisti, ki življenje doživljajo kot olimpijsko disciplino, kot tek na 400 m z ovirami.
~
Žal pa zagovornik moči nečesa ne vedo ... da ... če bi jim dali popolnoma proste roke ... da bi sami sebe s svojo silno močjo zapeljali v prepad. Vsi tisti, ki nenadzorovani rasti (ki se ji v medicini reče rak) nasprotujemo ... jim pravzaprav delamo uslugo, samo da oni tega ne vedo, in ne morejo vedeti. Branimo jih pred lastno vsemogočnostjo (= odpovedjo povratnim informacijam iz okolja), kar z drugimi besedami pomeni ... pred lastno norostjo ...
~
Če bi bili mogočneži pametni, bi oporečnike ... 'nosili na rokah' ... ker bi se zavedali njihovega pomena ...
Binder Dandet
# 22.02.2017 ob 10:51
Ne glede na to, da @Boris Vasev ne odgovarja, bom naslovil nanj še eno vprašanje.

"Želimo, da ljudi bolj upoštevajo pri tem, v kakšnem mestu bodo živeli, v kakšni družbi bodo odraščali. "

Torej je sprejemljivo, da prebivalci nekega kraja, države določajo, v kakšni družbi bodo živeli? Do kam je to sprejemljivo? Le do nasprotovanja tujemu kapitalu, ki bi se polastil resursov ali tudi do nasprotovanja tujim migrantom, ki bi se polastili sociale?
biancocelesti
# 22.02.2017 ob 11:18
Projekt Beograd na vodi ne bo prinesel ne napredka, ne 200.000 novih delovnih mest, kot to državni in mestni voditelji obljubljajo. V Beograd bo pripeljal le še več bogatih, egoističnih, sumljivih poslovnežev iz celega sveta, ki se bodo zabavali s kraljicami noči, torej je za pričakovati porast prostitucije. Arabci si bodo pokupovali stanovanja, podobno kot v Sarajevu, kamor bodo zaradi ugodne klime vedno bolj zahajali in se na koncu mogoče tudi preselili in tudi iz primera Sarajeva je razvidno, da želijo, da se jim domačini vedno bolj prilagajajo. Na koncu koncev bo projekt uničil tisto pristnost in dušo, ki jo Beograd sedaj še ima in se bo spremenil v umetno mesto, kjer bo večina domačinov živela od minimalnih dohodkov v razpadajočih hišah in blokih, elita, predvsem tujci, pa v teh novih luksuznih stanovanjih ob sotočju dveh rek.
Vučić že od samega prihoda na oblast gradi kult voditelja naroda in to z vsemi možnimi inštrumenti, predvsem s kontrolo medijev in podrejanjem vseh vej oblasti, predvsem pa skrbi podrejanje sodne oblasti.
Za masko voditelja naroda in zagretega borca za nacionalne interese se skriva egocentrična oseba, ki želi v čim krajšem času pridobiti dobiti čim več osebnih koristi, medtem pa narod zavaja z raznimi poceni floskulami ter stalno obljublja napredek, ki ga ni in ni. Kdor je sposoben sam razmišljati z glavo, ga resnično težko posluša, ovce ga pač sprejemajo kot voditelja naroda, ki ga že od časov kraljevine Jugoslavije niso imeli in delež glasov, ki jih dobi na volitvah kaže žalostno sliko srbskih volivcev.
Vučić je kot borec za nacionalne interese Arabcem prodal najboljšo možno zemljišče v Beogradu ter nekaj tisoč hektarjev najbolj rodovitne zemlje v Vojvodini, medtem pa s pogubno politiko dobesedno ubijajo domačega kmeta z načrtnim zanemarjanjem lokalnega kmetovanja, z ne subvencioniranjem in predvsem z uvozom tuje poceni in mnogo slabše hrane, čeprav bi sami v žitnici Vojvodini lahko pridelali toliko hrane, da bi država lahko živela od izvoza…Vprašanje časa je kdaj se bodo prodali še vodni viri v notranjosti države…
sirus
# 22.02.2017 ob 10:11
ajvard
# 22.02.2017 ob 13:14
ma kak Beograd, Novi Sad je zakon!
Jon Sneg
# 22.02.2017 ob 09:04
Sem poslušal nekega srbskega političnega in gospodarskega analitika, ki je dejal, da je Beograd na vodi projekt v popolnosti v kontekstu z neoliberalno doktrino prisvajanja resursov. Beograd kot mesto ima namreč ugodno lego ob sotočju dveh velikih rek- smisel je da se ugodno pokupijo "udarne" lokacije, ki si jih kasneje večina domačinov ne bo mogla nikoli privoščiti, hkrati pa bodo taki prostori namenjeni samo "izbrancem", ki imajo dovolj pod palcem. Sledi dodatno razslojevanje ljudi, getoizacija mest in še en kamenček v mozaiku zasužnjevanja ljudi.
sirus
# 22.02.2017 ob 10:06
@tupamaross

Kaj je potem to, če se gradnja še ni začela, mirage?

accko
# 22.02.2017 ob 11:19
kr protestirajte proti tujim investicijam kt te k v sloveniji protestiarjo proti investicije jokajo da delajo v 4 izmenah po 700 eur med tem ko jst delam pri tujcu isto in tekmujemo sam da jst dobim 1200eur in še imam 2x 20min med tem k pri njih 2x5min ... tujci bodo vse slabo prinesli ker rešujejo delo naših meneđerjev ki so sam pokradli ampak tujci so krivi in proti njim stavkite , ne pa stavkat proti domačim politikom in meneđerjem ker so svetci ...
Vse so tujci krivi ov.čke iz srednjega veka ... na mest da gredo počistit parlament poln ljudi ki so notri 30 let še iz juge ki jim obljubljajo 30let da bo plača več kt 200eur ..oni gredo proti investicijam ..
res je ta balkan v srednjem veku vsi jokajo in zgled bolje je domače tudi če mi otroci crk.nejo, se zdj vid kje smo slovenci k se hvalimo z srednjo evropo .. pa čisti balkan ..
Tetameta
# 22.02.2017 ob 10:19
he he, ne jezi se, raje bodi vesel, da ti je MMC spet vrgel kost za komentiranje. sam ne pomnim, da bi ti kdajkoli v zgodovini interneta pisal pod kak prispevek, ki se ne bi nanašal na begunce.
Včasih napišem pod šport še bravo naši ali kaj podobnega...drugače pa ponavadi komentiram samo zadeve, ki me jezijo :P
KLIPAN
# 22.02.2017 ob 09:47
@RJSlo
"No ja. Zanimivo. Pred nekaj desetletji oziroma 25 in še nekaj leti ste kazali slike iz Srbije. Ljudje so navdušeno krasili tanke in kamione, ki so krenili via Slovenija. Danes je skoraj vsak teden novica iz Belega mesta. Nas pripravljate na ponovno združitev?"

No ja. Zanimivo.
Smo v EU-ju, kjer nas vodijo ljudje, ki jih nismo izvolili, smo v Natu, ki ga vodijo ljudje, ki jih nismo izvolili, nikoli do sedaj nismo bili manj neodvisni in manj samostojni, drugi nam govorijo kaj moramo narediti z našimi podjetji, našimi bankami, drugi nam govorijo kam moramo pošiljati vojake, koliko denarja jim moramo dati za njihovo orožje........ampak tebe skrbi to, da MMC objavlja novice iz Beograda???????????????????????????????
Čestitam!
tupamaross
# 22.02.2017 ob 09:19
Po tem za razvoj mesta slabo kaže.
sirus
# 22.02.2017 ob 19:29
@viljemmm

Ne vem, tist hotel in načrt Severnih mestnih vrat na Bavarcu je zelo drugačen od Beograda na vodi.
Kekec99
# 22.02.2017 ob 14:36
Rumene račke so bile po svetu že uporabljane, vedno je imel prste vmes Soroš.
Skippy
# 22.02.2017 ob 12:22
Vprašanje zdravega razuma – morda je neumno reči spodobnosti – je, ali boste gradili ekskluzivno območje v času, ko nekaj tisoč ljudi živi na temperaturi pod ničlo. Ali si to želimo?

Ta je skregan z zdravim razumom. Kako pa tem, ki živijo pod ničlo, koristi, da se ne gradi in da se ne zapravi privatni denar nekoga? Že od raznih nadomestil za stavbna zemljišča in od DDVja bodo proračuni bogatejši za milijone.
Petar Karamazov
# 22.02.2017 ob 11:06
Beograd je za Srbijo predimenzionirano mesto, saj je najbolj zraslo v času ko je bilo prestolnica Jugoslavije. Srbija bo težko sama nabrala denar za nove investicije, zato se meni arabski denar ne zdi čisto nič neprimeren. Na koncu dneva bodo zgradbe ostale tam, Arabci jih ne bodo mogli odnesti.
KLIPAN
# 22.02.2017 ob 09:41
@pozitiva
Ti še kar naprej zaupaj Junckerju, Natu, Pentagonu in bogatim Arabcem.
Krasna prihodnost te čaka.
oleander
# 27.02.2017 ob 10:20
ob branju clanka se da potegniti tudi nekaj vzporednic s slovenijo, kar stejem piscu clanka v plus. tudi v sloveniji na enak nacin poteka manipuliranje z davkoplacevalci.
oziris.va
# 24.02.2017 ob 11:11
sirus
# 22.02.2017 ob 08:22

Beograd na vodi je projekt pranja denarja in ne sodi na tisto mesto, prav tako pa je noro jokat za razpadajočimi skladišči in kontejnerskim terminalom.


Je pa idealen simbol neoliberalizma ;)
NoriGoban
# 23.02.2017 ob 21:16
"kakšno Srbijo si ljudje želijo"

Neumnost! To ni nobeno vprašanje ali pitanje! Ja, kakšno Srbijo neki! Srbsko seveda! Nekaj je u naši rakiji da se ljudje obnašajo srbsko!
Skippy
# 22.02.2017 ob 12:26
@LauraL
in kdo tebi preprečuje, da ustvariš visoko plačana delovna mesta? KDO?
sagoza
# 22.02.2017 ob 11:29
"neodvisni portali, ki se ukvarjajo z raziskovalnim novinarstvom"

a lahko kdo posreduje imena ali naslove teh portalov, jasno da MMC tega ne bo objavil. sicer pa dober prispevek, ki kaže na to da v skorumpirani Srbiji niso vrgli puške v koruzo. to gibanje bo konkretno udarilo po sistemu, to je jasno, vprašanje je kaj se bo zgodilo z njimi ko bodo dosegli svoje. obvezno je preimenovanje v stranko, in tu se hitro začnejo razprtije (združena levica je še presenetljivo dolgo zdržala). za razliko od utopčne ZL imam v tem primeru boljši občutek, zelo pomebno je da so mladi in da so zrastli neodvisno od obsoječih struktur, vsekakor veliko upanje za boljšo Srbijo ki je milo rečeno u pm.
Binder Dandet
# 22.02.2017 ob 09:29
"pri čemer je glavni vlagatelj podjetje Eagle Hills iz Združenih arabskih emiratov.
....
predvsem pa razgalja povezanost politične in ekonomske elite, zaradi katere se odločitve o razvoju glavnega mesta sprejemajo, kot meni Veselinović, brez upoštevanja njegovih prebivalcev. "To, kako se bo naše mesto razvijalo, bo vplivalo na to, kakšni bomo mi kot ljudje," meni sogovornik, ki opozarja tudi na paradoks gradnje luksuznega projekta na območju, na katerem zdaj v zapuščenem skladišču v nemogočih razmerah živi več kot 1.000 prebežnikov, ki so zaradi zaprtja t. i. balkanske begunske poti ostali ujeti v Beogradu."

Kaj pa vi menite o tem paradoksu @Boris Vasev?

Me zanima, ali ste naredili ta intervju zarad skrbi za teh 1000 prebežnikov ali zaradi tega, ker srbske oblasti sprejemajo odločitve brez upoštevanja volje prebivalcev? ker tudi Slovenci nismo podpirali organiziranega švercanja ilegalnih migrantov na državne stroške. Pa se je dogajalo.
Kobalt
# 22.02.2017 ob 08:52
Brez teh vaših ubogih beguncev oziroma prebežnikov al karkoli so že, pa očitno ne gre...


he he, ne jezi se, raje bodi vesel, da ti je MMC spet vrgel kost za komentiranje. sam ne pomnim, da bi ti kdajkoli v zgodovini interneta pisal pod kak prispevek, ki se ne bi nanašal na begunce.
KLIPAN
# 22.02.2017 ob 07:37
Spet vlagatelji Arabci, civilna iniciativa se upira, politika pa melje dalje.

Ampak potem ti isti ljudje, ki podpirajo "razvoj", bentijo čez islamizacijo Evrope.
Tako je to, ko nimaš razčiščenih najosnovnejših pojmov.
LauraL
# 22.02.2017 ob 12:17
No saj tudi pri nas zakoni kot je Lex Magna peljejo točno v to smer. Kapital obljubi "delovna mesta", "razvoj" in dobi, karkoli hoče. Hoče pa seveda najboljše. Tisti, ki ima denar, ni neumen.

Na koncu to pelje do tega, da se domorodce prežene z njihove zemlje, stanovanj, hiš, oziroma, domorodci dobijo funkcijo poceni delovne sile, dodano vrednost iz (podplačanih) "delovnih mest" in "razvoja" pa pobere kapital, ki tega ne deli z domorodci. Afrikapress
Lovec
# 22.02.2017 ob 11:52
Skupina, ki je netila nezadovljstvo v Srbiji je bila na moč podobna skupini, ki je delal vstaje v Slvoeniji oz. puč v Sloveniji.

Kolturno ministrstvopa je odigralo vlogo domačega bankomata: Sledite velikemu poznavalcu interneta njegovi prepoznavnosti pa boste videli , koliko je pokasiral od politične opcije, ki je takrat prevzela oblast in je nadaljevanje z 40 letno tradicijo, in jo imamo še sedaj v z malce drugačnimi obrazi.
tupamaross
# 22.02.2017 ob 09:46
Da ne bo nesporazuma. O projektu "Beograd na vodi"
sem se preko komentarjev na RTS Beograd ogromno
o tem projektu pogovarjal. 99% jih je bilo za ta projekt,
o tem projektu pa smo se pogovarjali že nekaj let.
tupamaross
# 22.02.2017 ob 09:43
Meni se vse skupaj zdi dokaj velika potegavščina, če
ravno sem za ta projekt. Gre namreč za dejstvo, da
Arapi že prodajajo stanovanja po megalomanskih
cenah, gradnja pa še sploh še ni začela in je resno
vprašanje ali se bo sploh začela. Pravzaprav, če se
ne motim, kdor nekoč želel živeti v delu, ki se mu
pravi "Beograd na vodi," bo moral vnaprej plačati
vsaj 1/3 cene, čas vselitve pa naj bi bil čez 30 let(!?)!
Robiland
# 22.02.2017 ob 09:37
Jaz nebi od Arabcev sprejel nobenih investicij. Pri nas tudi vlagajo v verske objekte, drava pa ne pisne!!

Zelim oblast ljudi, ne oblast levih!
tupamaross
# 22.02.2017 ob 09:25
"Beograd na vodi" ni megalomanski projekt, pač pa
eden največjih in najboljših projektov v Evropi.

Vendar, ne pozabimo, da je dokončanje projekta, ki
so ga imenovali "Beograd na vodi," predviden v 30
letih, kar je dolga doba, če ravno je čas irelevanten.
pozitiva
# 22.02.2017 ob 08:44
Ne da(vi)mo Beograd je iniciativa, ki je nastala povsem slučajno in gre za skupino artistov, filozofov, fotografov in podobnih mladih ljudi, ki so nastali kot "kontra" vsemu kar se napoveduje kot prihodnost. Gre za nasprotovanje gradnji tržno-poslovne centra (tam kjer je zdaj popolno zanemarjeno in neizkoriščeno ter neobljudeno porečje), gre za nasprotovanje vstopu v EU, nasprotovanje Vučiću in podobno. Glavni filozof, ki ga vsi aktivisti povzdigujejo v oblake je Žižek in podobni kalibri. Seveda je iniciativa zbrala skupaj številne, ki se strinjajo z zgoraj naštetimi cilji. Voditelji iniciative so začeli z malimi protesti (z rumeno račko) po kafičih in mestih tudi okoli Beograda, čisto slučajno pa je zadeva prerasla v gibanje in oni so kar naenkrat revolucionarji. Poznam zgodbo od začetka in ja ... ista smer kot je bila Grčija, kot je Luka Mesec ... Tudi v Sloveniji bi se našlo kar nekaj takšnih. Bomo videli kaj bo še iz tega.
Lovec
# 22.02.2017 ob 11:49
Tale aktivizem nevladnih protesnikov me zelo skrbi.
Skrb je še hujša, ker izhajajo in zagovarjajo samo eno politično opcijo.
Še bolj pa, ker se pod plaščem navidezne humanosti in inciative za boljši jutri, skrivajo apetiti po oblasti in denarju, ki pa ga zasluži nekdo drug. Psihopatska motnja, da samo oni vedo kako deliti je tu izraziti.

Na kratko v sodfobnem svetu, ko je Evropa in svet zadihal je prišel čas do mini revolucij po komunističnem scenariju, namreč vzorci in načrt kako prevzeti oblast je zelo podoben komunističnem vzorcu iz nekdanje Carske Rusije.
RJSlo
# 22.02.2017 ob 09:08
No ja. Zanimivo. Pred nekaj desetletji oziroma 25 in še nekaj leti ste kazali slike iz Srbije. Ljudje so navdušeno krasili tanke in kamione, ki so krenili via Slovenija. Danes je skoraj vsak teden novica iz Belega mesta. Nas pripravljate na ponovno združitev?
tupamaross
# 22.02.2017 ob 13:49
Sirus,
bogati Arapi vlagajo ogromno sredstev po svetu, ker pri
njih kmalu ne bo ne nafte, ne plina in ne vode. Povsod
vlagajo dolgoročno in se tam mislijo tudi naseliti,kar je
v redu in proti temu nisem.

Nekaj njihovih investicij v Sloveniji bi dobro došlo.
Kazalo