Svet
(2)
Demonstracije leta 1989
O dogodkih je le malo pisnih ali slikovnih dokazov, saj so se državni mediji povsem podredili željam partije.
Vojak na Trgu nebeškega miru
Vojska je med dogodki 4. junija večinoma izgubila oblast nad seboj, saj so po demonstrantih padale celo tankovske granate. Foto: EPA
V ozadju vhod v prepovedano mesto s portretom Mao Cetunga
Zahod je ostro protestiral zaradi dogodkov junija 1989, ZDA in EU pa so celo uvedli embargo nad uvozom orožja Ljudski republiki. Foto: EPA
Ulična predstava dogodkov na trgu v Hongkongu
Hongkong, ki je bil do leta 1997 britanska kolonija in tudi danes uživa precej avtonomije, se vsako leto spominja dogodkov s prižiganjem sveč za žrtve pokola. Foto: EPA
Deklica med pohodom po trgu
Po trgu tudi danes patruljirajo številni policisti v civilnih oblekah, ki ne dovolijo nikakršnih presenečenj in morebitnih demonstracij. Foto: EPA

Dodaj v

Trg nebeškega miru - simbol krvi in nasilja

Število žrtev najbrž ne bo nikoli znano
4. junij 2007 ob 13:35
Peking - MMC RTV SLO

Dogodki na Trgu nebeškega miru leta 1989 za večino Kitajcev ostajajo tabu, medtem ko jih Zahod vidi kot simbol kratenja človekovih pravic v državi.

Protesti študentov, intelektualcev in delavcev za večjo politično in družbeno svobodo so se začeli že aprila, krvavo pa so se končali po posredovanju kitajske ljudske armade 4. junija. Konec 80. let je bil na Kitajskem čas obsežnih tržnih reform in tudi delne opustitve trdih družbenih prijemov ustanovitelja ljudske republike Maa Cetunga, ki je umrl 1976.

Kljub temu pa so bile reforme po mnenju številnih prepočasne, še posebej zaradi zgleda v Sovjetski zvezi, ki je pod vodstvom Mihaila Gorbačova prav takrat doživljala politiko perestrojke in glasnosti.

Povod za gibanje je bila nenadna in ne povsem pojasnjena aprilska smrt liberalnega člana kitajske komunistične partije in nekdanjega generalnega sekretarja Hu Jaobanga. Partija ga je z mesta odstavila dve leti prej, potem ko se je odkrito uprl vodilni kliki, zbrani okoli Deng Šjaopinga, in zahteval nagle reforme. Žalujoči študentski predstavniki so se želeli sestati s premierjem Li Pengom, a jih je ta zavrnil. Obenem so mediji, ki so bili med dogajanjem povsem na strani oblasti, začeli obtoževati "neznaten delež oportunistov", da pripravljajo nemire.

Gladovna stavka prelomnica dogodkov
To je spodbudilo nastanek gibanja, ki je zahtevalo več demokracije, svobodo medijev, boj proti korupciji, ki je bila že del vsakdana, ter omejitev moči partije in njenega voditelja Deng Šjaopinga. Val protestov je zajel tudi druga mesta po državi. Študentom so se na ulici pridružili njihovi učitelji, pa tudi delavci, ki so menili, da so šle reforme predaleč, saj so jih dušile visoka stopnja korupcije in inflacije.

13. maja, le dva dneva pred uradnim obiskom Mihaila Gorbačova, je množica okoli 1.000 študentov na trgu začela gladovno stavko. 19. maja je stavkajoče obiskal generalni sekretar in pripadnik reformne struje znotraj partije Džao Dzijang, jim izrazil določeno razumevanje za njihove zahteve ter jih pozval h končanju protestov. To je bil njegov zadnji nastop v javnosti, saj je bil poznejših dogodkih postavljen v hišni pripor, v katerem je umrl leta 2005.

Vojska in policija sta krenili v napad
Po tem dogodku je prevladalo mnenje Lijeve trde linije znotraj partije, češ da je treba demonstrante razgnati s silo. Oblastem je šla na roko tudi neusklajeno vodstvo protestnikov, ki ni imelo poenotenih stališč in zahtev. Prvi poskus vdora vojske v Peking 20. maja se je ponesrečil na barikadah, tudi zaradi razhajanj v vojski. 3. junija pa je vladi zvestim enotam vojske in policije to vendarle uspelo in je s tanki in pehoto, ki je imela na puške nataknjene bajonete, zavzela trg, streljala po neoboroženih demonstrantih in jih pretepala, lov nanje pa se je nadaljeval tudi po bližnjih ulicah. Mediji o dogajanju niso poročali, redka poročila, fotografije ali celo posnetki s kamero so v svet pricurijali po stranskih poteh. 4. junija je bil največji svetovni trg ponovno povsem pod nadzorom oblasti.

Poročila o žrtvah se zelo razlikujejo, po nekaterih navedbah je bilo ubitih med 200 in 600 ljudi, po navedbah tujih novinarjev, ki so bili med dogajanjem na trgu, pa najmanj 3.000. Vendar to še zdaleč niso največje številke, ki se pojavljajo v javnosti, nekatere segajo celo do 10.000.

Dogodek doma na videz že pozabljen
Kitajska oblast je po zatrtju demonstracij izvedla množične aretacije, sojenja in usmrtitve voditeljev demonstracij, številni so se znašli v zaporu, kjer so mnogi ostali do današnjih dni, veliko jih je izginilo brez sledu. Obenem je znotraj partije dokončno prevladala trda linija voditeljev. Kitajska je zaradi svojega ravnanja požela ostre odzive tujine in celo zaostritev političnih in gospodarskih odnosov ter padec javne podobe.

Čeprav je oblast partija spet popolnoma prevzela oblast nad dogajanjem v državi, pa so se gospodarske reforme nadaljevale. 18 let po takratnih dogodkih se o pokolu v javnosti ne govori, ljudje so se bolj kot ne zadovoljili z naglim dvigom standarda, ki jih je s seboj prinesla industralizacija tretje največje države na svetu.

A. L.

Prijavi napako
Komentarji
Woland
# 08.06.2007 ob 20:11
Kakšen neumen podpis k sliki: Po trgu tudi danes patruljirajo številni policisti v civilnih oblekah, ki ne dovolijo nikakršnih presenečenj in morebitnih demonstracij.

Ker so na fotografiji razen ene osebe vsi v vojaških oblekah, sklepam, da je policist v civilni obleki tista deklica.
Henry Chinasky
# 05.06.2007 ob 00:57
Bravo partija! V tistem trenutku si ravnala pravilno in si preprečila zdrs v kaos.
Kazalo