Prebežniki bežijo pred nasiljem in revščino. Foto: Reuters
Prebežniki bežijo pred nasiljem in revščino. Foto: Reuters
Donald Trump
Trump je napovedal, da bo državam, od koder bežijo prebežniki, ukinil oziroma zmanjšal pomoč. Foto: Reuters
Karavana
Karavana namerava prehoditi okoli 3.000 kilometrov dolgo pot do ZDA. Foto: Reuters
Karavana
Prebežniki večinoma prihajajo iz Hondurasa. Foto: Reuters

Karavana prebežnikov je pred več kot tednom dni odrinila iz Hondurasa prek Gvatemale in se zdaj prek Mehike počasi pomika proti ZDA.

Trump je z zmanjšanjem oziroma ukinitvijo pomoči omenjenim državam zagrozil že pred dnevi, zdaj pa naj bi ugotovil, da niso sposobne ustaviti prebežnikov pred njihovim prihodom v ZDA.

Ameriški mediji poročajo, da so omenjene tri države v lanskem proračunskem letu od ZDA dobile za 500 milijonov dolarjev razne pomoči. Kaj bodo ZDA ukinile in kaj bodo zmanjšale, še ni jasno.

Predsednik ZDA med drugim grozi, da bo poslal vojsko na mejo z Mehiko, vendar pa na obrambnem ministrstvu pravijo, da takšnega ukaza še ni bilo. Ameriški mediji, ki spremljajo karavano, v kateri je na tisoče ljudi, poročajo, da je prebežnikom za Trumpov ukrep vseeno.

Honduras namreč zapuščajo, ker jim država ni sposobna zagotoviti delovnih mest in osnovne varnosti, kar pomeni, da odvzema pomoči njihovim državam tako ali tako ne bodo občutili.

Tudi ljudje "bližnjevzhodnega videza"
Trump za karavano obtožuje tudi demokrate, ki se jim obeta na kongresnih volitvah 6. novembra prevzem večine v predstavniškem domu ameriškega kongresa. Zapisal je, da je karavana "sramota za demokratsko stranko", in zahteval takojšnjo spremembo priseljenske zakonodaje. Nenehno tudi namiguje, da prebežnike v ZDA vozijo demokrati, ker so "pač taki, da radi spuščajo čez mejo kriminalce, mamila in nezakonite priseljence".

Trump je celo tvitnil, da je nekdo med srednjeameriškimi prebežniki opazil ljudi "bližnjevzhodnega videza". Konservativni ameriški mediji dodajajo, da v ozadju stojijo menda ljudje, kot je milijarder George Soros.

Tiskovni predstavnik Združenih narodov Farhan Haq je medtem sporočil, da naj bi se karavani pridružilo že okoli 7.000 ljudi. Kot je navedel, v Mednarodni organizaciji za migracije (IOM) ocenjujejo, da je v karavani, ki prihaja v Mehiko, 7.233 ljudi. "Številni naj bi nameravali nadaljevati pot proti severu," je dodal, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Smo ena skupina, en človek"
Karavana je po prestopu honduraške meje z Gvatemalo začela naraščati, saj so se ji pridružili novi in novi prebežniki, saj je takšna skupinska pot varnejša, kot če bi se prepustili tihotapcem ljudi. Mehika je karavano pred dnevi zaustavila na meji, nekaterim je policijsko blokado uspelo prebiti, drugi pa so se namesto prek blokiranega mostu podali čez reko na zasilnih splavih. Prebežniki vzklikajo "Smo ena skupina, en človek" in opozarjajo, da doma nimajo prihodnosti.

Do nedelje se je karavana spet sestavila na mehiški strani in se podala na 3.000 kilometrov dolgo pot do ameriške meje. Do ZDA bi večina lahko prišla pred novembrskimi kongresnimi volitvami. Kako bodo ukrepale mehiške oblasti in ali bodo pustile prebežnikom prosto pot do ZDA, še ni znano.

Ena najvišjih stopenj umorov na svetu
Iz Gvatemale, Salvadorja in Hondurasa je zaradi novačenja v kriminalne tolpe, nasilja in slabega gospodarskega položaja zbežala že desetina prebivalstva, piše BBC. Omenjene države imajo tudi eno najvišjih stopenj umorov na svetu – po podatkih Združenih narodov je bilo v letu 2015 v Hondurasu 63,75 umora na 100.000 prebivalcev, v Salvadorju pa kar 108,64.