Trump in Abas si v kratkih izjavah za javnost nista nasprotovala, kar je majhno presenečenje, glede na to, da se je Trump med predsedniško kampanjo odločno postavil na stran Izraela in napovedal selitev veleposlaništva ZDA iz Tel Aviva v Jeruzalem.

Ta ideja je zdaj nekje v ozadju in Trump ni odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je selitev še vedno na dnevnem redu. Zagotovil pa je, da bi bil rad posrednik, ki bo zbližal obe strani v sporu. "Pravijo mi, da je posredovanje med Izraelci in Palestinci najtežje. Ampak poglejmo, ali se morda motijo," je dejal Trump in dodal, da je to zanj izziv.

Po Trumpovih besedah miru med Palestinci in Izraelci ni mogoče vsiliti od zunaj, vendar pa Bela hiša začenja proces, za katerega upa, da bo vodil do miru. Podrobnosti ni razkril. Državni sekretar ZDA Rex Tillerson je navrgel, da imajo zgodovinsko priložnost, ker je veliko pogojev na mestu, vendar tudi on ni bil kaj konkretnejši.

Mir na obzorju?
Mirovni proces je zastal leta 2014, ko so propadla prizadevanja takratnega ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja zaradi nadaljevanja izraelskih gradenj na zasedenih palestinskih ozemljih. Trump naj bi Abasu ponovil, da izraelske gradnje ne pomagajo k miru.

Abas je pozval k miru, ki bo pravičen in celovit, ter menil, da prihajajo do novega obzorja možnosti za mir. Povedal je, da je čas za konec izraelske okupacije, in pohvalil Trumpovo modrost, zaradi česar verjame, da sta lahko resnična partnerja za zgodovinsko mirovno pogodbo.

Ameriški mediji na podlagi virov iz Bele hiše poročajo, da naj bi Trump od Abasa zahteval konec plačil družinam Palestincev, ki umrejo v napadih na Izraelce oziroma Palestincev v izraelskih zaporih. Zahteval naj bi tudi konec nasilne retorike proti Izraelu. V zameno pa ponuja povečanje gospodarske pomoči Palestincem.